Srhljive scene iz filma Ptiči režiserja Alfreda Hitchcocka niso le fikcija. Zagrebčani se že nekaj časa ukvarjajo z realnim problemom, ki presenetljivo močno spominja na film. Mesto je namreč zavzelo kakšnih 23.000 vran, prebivalci pa s sobivanjem s temi inteligentnimi pticami niso najbolj zadovoljni.
Najhuje naj bi bilo v okrožju Siget, s problemom pa se soočajo tudi v okrožjih Dugave, Kajzerica, Vrbik in Remetinec. Tam so vrane zelo glasne, napadalne in zaletave, iz rok ljudi kradejo hrano in razmetavajo koše za smeti.
Na enem drevesu kar 16 gnezd
»Do sedaj smo zabeležili dva napada na ljudi, ogroženi so tudi otroci, ker so nekatera gnezda v bližini vrtcev. Bilo je že veliko napadov na pse, vrane jih lovijo in trgajo njihovo dlako za svoja gnezda. Težko je prešteti, koliko jih je, vendar ima vsaj vsako tretje drevo dva ali tri gnezda. V Parku mladenaca je celo 30 gnezd,« je pojasnila podpredsednica Združenja državljanov Sigeta Gordana Pasanec, ki se trudi poiskati ustrezno in vranam prijazno rešitev za nastali problem. Predsednik lokalnega odbora Dugava Branko Premec je pojasnil, da je na enem drevesu v lokalnem parku naštel kar 16 gnezd.
Z vranami smo se soočali tudi v Ljubljani
Nekaj incidentov z vranami smo imeli tudi v Ljubljani, čeprav strokovnjaki domnevajo, da jih je pri nas za polovico zagrebške populacije. Pred dvema letoma so na Inštitutu za ekološke raziskave ERICO zagnali nov raziskovalni projekt, s katerim so iskali primerne rešitve za probleme z vranami. Ena izmed idej je bila tudi kontracepcija, ki bi zmanjšala rodnost samic in na daljši rok tudi številčnost vrste, razmišljali pa so tudi o sokolarjenju, vendar bi morali za to rešitev spremeniti zakonodajo.
Tudi v Združenju državljanov Sigeta so razmišljali, da bi v okrožje pripeljali jastreba ali sokola, ki bi vrane pregnal na drugo mesto. Kot pravi Gordana Pasanec, gre za »naravno in poceni rešitev, ki bi zmanjšala populacijo sive vrane in vrnila ravnotežje v tamkajšnji ekosistem.«
Sokolar bi ptico v zimskem času nekajkrat spustil v let po okrožju in vrane naj bi lokacijo počasi zapustile, saj bi se počutile ogrožene. Zaenkrat sicer še čakajo na dovoljenje pristojnih ministrstev, kot je pojasnila pa si želijo v rešitev vključiti vsa »ogrožena« okrožja.
Strokovnjaki medtem niso prepričani, da bodo vrane nasedle triku
Kot je pojasnil sokolar Željko Šumatić, ki z dvema jastreboma živi v okrožju Pantovčak, gre pri tehniki za »biološko zaščito, ne lov. Vrane so zelo inteligentne in ko se zavejo, da na njihovem ozemlju živi plenilec, tam ne bodo več imele gnezda, ampak bodo iskale varnejše področje.« V njegovi okolici, kot pravi, vran ni, saj svoja jastreba večkrat spusti na prostost.
Predstavnica združenja za zaščito divjih živali AWAP Ingeborg Bata pa v preprosto rešitev bolj dvomi. Pravi, da so vrane tako inteligentne, da bodo hitro ugotovile, da jih jastreb oziroma sokol v bistvu ne napada in da ne živi na njihovem območju. Posledično se ne bodo preselile na drugo lokacijo, saj bodo vedele, da za to ni potrebe. »Poleg tega so, če imajo mlade, še posebej zaščitniške in bi jastreba lahko tudi napadle,« je še dodala Bata.
