Sive vrane so postale v urbanih okoljih prava nadloga. Njihov materinski nagon največkrat občutijo sprehajalci psov, ki se jih vrane v obdobju, ko imajo mladiče – od konca aprila do konca junija – bojijo. Psa namreč dojemajo kot potencialnega plenilca svojih letenja učečih se mladičev, človeka pa povežejo s psom. Pri tem največkrat uprizarjajo tako imenovane lažne napade, ko nizko preletavajo človeka, običajno pa prenehajo, ko se človek dovolj oddalji od gnezda oziroma ptičjega mladiča.
Včasih pa gre tudi zares. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko je zaskrbljen občan poklical ljubljanske gasilce, ker so se vrane vsevprek zaganjale v mimoidoče na Vodnikovi cesti v Šiški. Na kraj dogodka so nemudoma prihiteli člani Gasilske brigade Ljubljana in ugotovili, da je mladič padel iz gnezda, zato so vrane ponorele. »Gnezdo smo odstranili in ga premestili v naravo. Ali je prišlo do kakšne poškodbe, ne vemo,« nam je po telefonu zaupal dežurni gasilec.
V Zagrebu so napadi del vsakdana
Hujši primer se je nedavno zgodil sredi Zagreba. Dva starejša človeka sta nič hudega sluteč pešačila po pločniku, ko se je proti njima zapodila vrana. Enemu je uspelo pobegniti, drugega pa je vrana začela kljuvati po glavi, tudi po obrazu, vse dokler ni okrvavljen obležal na asfaltu. Očividci so poklicali reševalce, ki so nesrečnika odpeljali na urgenco. Tamkajšnji stanovalci so povedali, da je bil to že četrti napad vran na ljudi na tem kraju v zadnjem letu in pol. V Zagrebu menda trenutno prebiva okoli 10.000 teh ptičjih nadlog.
Koliko jih je v Ljubljani, strokovnjaki ne vedo natančno, domnevajo pa, da jih je za polovico zagrebške populacije. Siva vrana se je uspešno vrnila v urbano okolje, ki je zanjo ugodno zaradi lahko dostopnih antropogenih virov hrane (smeti, komposti, divja odlagališča, zabojniki z ostanki hrane), večje varnosti pred plenilci in – zlasti pozimi – ugodnejše mikroklime. Lovci jih v zadnjih letih ustrelijo tudi po 10.000 na leto, a se njihovo število – predvsem v urbanem okolju – niti malo ne zmanjšuje. Kako pregnati ptiče iz mest, na ministrstvu za kmetijstvo še preučujejo. Vsi dosedanji ukrepi, vključno z nastavljanjem pasti in zvočnim odganjanjem (simuliranim oglašanjem ujed), so se namreč izkazali kot neučinkoviti.
Veliko upov polagajo na ujede
Lani pa so zagnali nov raziskovalni projekt, katerega cilji so med drugim tudi preučiti vranine vedenjske vzorce v mestih, identificirati probleme, ki jih povzročajo, in pripraviti predloge za reševanje konfliktov. Vodja projekta dr. Boštjan Pokorny z velenjskega Inštituta za ekološke raziskave ERICO pravi, da bodo projekt končali konec tega meseca, nekatere rezultate pa že imajo.
»Nabor ukrepov je zelo omejen, saj morajo biti ukrepi tudi družbeno sprejemljivi. Streljanje v mestih odpade. Edina relativno sprejemljiva opcija bi bila sokolarjenje oziroma uporaba ujed,« je povedal dr. Pokorny. A tudi pri tem se zaplete. Po ugotovitvah sokolarjev bi bil namreč najprimernejši iztrebljevalec vran ameriški harrisov kragulj, ki pa je tujerodna vrsta. »To pomeni, da bi ga lahko uporabili le, če bi spremenili zakonodajo. Bomo videli, kakšne so možnosti, pri čemer morajo sokolarji pripraviti temeljita izhodišča,« je pojasnil sogovornik. Varstveni ornitolog Tomaž Jančar iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je sicer skeptičen, da bi bil ta kanji podoben ptič iz družine orlov kos vranam. »Gre bolj za promocijo in uveljavljanje sokolarstva,« je prepričan Jančar.
Posredujejo tudi gasilci in lovci
Še ena možnost, ki pa je raziskava ni zajela, je po besedah dr. Pokornega imunokontracepcija oziroma kemosterilizacija vran. Podobne metode z dodajanjem »kontracepcijskih tabletk« v hrano se uporabljajo na primer za golobe, pri čemer se zmanjša rodnost samic in na daljši rok posledično številčnost vrste. »Pogojno je vredno razmisliti o tem. V sodelovanju z angleškim nacionalnim laboratorijem bomo poskušali postaviti izhodišča. Pri tem pa moramo biti pazljivi, da ne bi vrag ušel iz stekleničke in bi se metoda začela nekritično oziroma nenadzorovano uporabljati tudi za druge vrste, recimo za divje prašiče,« opozarja dr. Pokorny.
Očitno bomo morali z vranami vsaj še nekaj časa sobivati. Toda kako naj to počnejo na primer otroci, ne da bi bili ob tem izpostavljeni materinskemu instinktu vran? Vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije Marko Jonozovič poudarja, da lahko v primeru, ko vrane gnezdijo v neposredni bližini vrtcev ali šol, posredujejo tudi gasilci ali lovci in prestavijo gnezdo na drugo mesto.
»V raziskavi smo ugotovili, da so vrane vsaj v primeru Nove Gorice in sosednje italijanske Gorice raje gnezdile na platanah kot na drugih drevesih. Če so torej platane na problematičnih točkah, kot so šole, vrtci in podobne ustanove, se lahko ta drevesa primerno obdelajo: zmanjša se njihova višina, ker vrane rade gnezdijo visoko, da imajo pregled na okolico,« pa je eno od rešitev predstavil dr. Pokorny.
