»Nekajkrat se je zagnala mimo moje glave in me samo oplazila s perutmi, v zadnjem napadu pa me je kljunila v ramo. Zatem se je zapodila še proti psu, vendar je nad njim samo zakrilila in ga ni napadla,« je zadnje srečanje z vranami opisal Toni Laterner, ki je po Brilejevi ulici v Dravljah nič hudega sluteč sprehajal svojega šestletnega škotskega terierja.
Laternerjevo bližnje srečanje z napadalnimi vranami pa še zdaleč ni osamljeno. Tudi nekaj drugih zvestih bralcev nam je postreglo s podobnimi izkušnjami, ki spominjajo na Hitchcockovo kultno srhljivko Ptiči, le da namesto krokarjev v slovenski različici v glavni vlogi nastopajo vrane. Natančneje: sive vrane.
Vrane so agresivne, ko branijo gnezda
Marko Jonozovič, vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije, pravi, da so vrane v mestih postale prava nadloga. »Vsako leto dobivamo več klicev prestrašenih ljudi. Vrane so namreč zelo agresivne, ko branijo svoja gnezda. Pred leti je v bližini vrtca s krošnje padel vranin mladič. Klicu se je odzval lovski inšpektor, ki je mladiča pobral in ga položil v zaboj, zatem pa se je mati vrana zaletela vanj s tako silo, da je moral na šivanje v zdravstveni dom. Ne vem, ali ga je šavsnila s kljunom ali zasadila kremplje v njegovo glavo,« po spominu pobrska Jonozovič.
Najbolj problematične so po njegovem mnenju prav površine okrog vrtcev in šol, saj lahko vranin materinski instinkt občutijo tudi otroci. V takih primerih marsikdaj priskočijo na pomoč tudi gasilci. »Pridejo z dvigalom ali lestvijo in gnezdo prestavijo na drugo mesto,« pojasni Jonozovič. Ocenjujejo, da je v Sloveniji več deset tisoč vranjih parov, kako omejiti njihovo število pa še ne vedo. »Po podatkih lovskih organizacij se v zadnjih letih odstreli tudi do 10.000 vran na leto, pri čemer ugotavljamo, da je to Sizifovo delo, saj se njihovo število niti malo ne zmanjšuje.«
Dosedanji ukrepi so bili neučinkoviti
Na ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da je akcijski načrt za reševanje problemov, povezanih s sivo vrano, predvideval več ukrepov za zmanjšanje konfliktnih situacij med njo in človekom, vendar so se ti v praksi pokazali za neučinkovite. So pa letos zagnali nov raziskovalni projekt, katerega cilji so med drugim ugotoviti številčnost sive vrane v večjih mestih, preučiti njene vedenjske vzorce, identificirati probleme, ki jih vrane povzročajo, in pripraviti predloge za reševanje konfliktov.
Vodja projekta dr. Boštjan Pokorny z Inštituta za ekološke raziskave Erico pravi, da so projekt komaj dobro zagnali, tako da kakšnih pametnih ugotovitev še nimajo. Prve preizkuse za preprečevanje konfliktnih situacij bodo izvedli prihodnjo pomlad. »Ena od opcij je tudi odlov s postavljanjem pasti, a slednje bo treba postavljati selektivno, da se ne bi vanje ujele druge ptice. Poznamo tudi zvočno odganjanje, čigar efekt pa je vprašljiv, saj so vrane izredno inteligentne ptice in se ne pustijo kar tako speljati na led. Zagotovo pa ne bodo lovci s šibrovkami strašili po mestih,« miri dr. Pokorny.
Z vranami se moramo naučiti sobivati
V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa pravijo, da se bomo morali naučiti z vranami sobivati. »Pri Cankarjevem domu, kjer so imele vrane pred leti prenočišča, so na naš predlog iz zvočnih naprav predvajali posnetek oglašanja ujed in jih pregnali do parlamenta. Tam pa so vajo ponovili precej malomarno, kajti posnetkov niso predvajali samo nekajkrat v presledkih, ampak je bilo oglašanje ujed slišno dan in noč. Vrane so seveda dojele, da gre za prevaro, in so stvar ignorirale. Z malce znanja je to zlahka rešljiv problem,« je prepričan varstveni ornitolog Tomaž Jančar.
Sprehajalcem psov, ki jih vrane dojemajo kot plenilce, Jančar svetuje, naj se v času vzgoje negodnih mladičev – to po navadi ne traja več kot mesec dni – izogibajo tovrstnim lokacijam. Okrog vrtcev in šol pa je treba pozorno spremljati, ali na krošnji bližnjega drevesa vrana nemara ne gradi gnezda. »V tem primeru naj hišnik nastajajoče gnezdo odstrani, vrane pa se bodo preselile na drugo, bolj oddaljeno drevo,« svetuje Jančar.
