Ne morem razumeti, kako so lahko najodgovornejši za imenovanje namestnika predsednika KPK zavestno odmislili tragikomična dejanja, ki so spremljala imenovanje aktualnega predsednika KPK Borisa Štefaneca. Takoj po njegovem imenovanju sta namreč odstopila oba njegova namestnika, Darko Stare in dr. Jurij Ferme. To bi moralo biti zelo resno opozorilo predsedniku republike Borutu Pahorju, da je z imenovanjem Borisa Štefaneca za predsednika KPK nekaj hudo narobe. A vendar je predsednik republike imenoval dva nova namestnika – dr. Igorja Lambergerja, ki je prišel s policije, in raziskovalno novinarko Almo Maruško Sedlar – za istega in javnosti nepoznanega odvetnika iz Prekmurja, ki je le dan pred imenovanjem izstopil iz zdaj že propadle Pozitivne Slovenije. Prepričan sem, da je med kandidati za drugega namestnika predsednika KPK zagotovo kakšen zelo primeren kandidat, vendar se bojim, da bo doživel usodo predhodnice.
Prav nobenega od relevantnih oblastnih organov ni niti malo zaskrbelo, zakaj je v času vladavine Borisa Štefaneca KPK zapustila polovica zaposlenih, večina odločitev senata KPK pa je zaradi procesnih napak oziroma pravnega neznanja padla na sodiščih. To pomeni, da je skrajni čas za zamenjavo Borisa Štefaneca in njegovega prvega namestnika dr. Igorja Lambergerja, ki ni storil prav ničesar, da bi preprečil sistematično šikaniranje in onemogočanje dela zdaj že nekdanje druge namestnice predsednika KPK. To bi se od nekdanjega visokega uradnika slovenske policije še kako pričakovalo. Vsak normalno razgledan človek ve, da ni mogoče kršiti ustavnih pravic državnega organa. A aktualni predsednik KPK Boris Štefanec tega ni vedel, saj je z vlogo na Ustavno sodišče Republike Slovenije hotel doseči sodbo, da so bile KPK kršene ustavne pravice. Seveda pa je po drugi strani ustavno sodišče nesporno ugotovilo in razsodilo, da je Boris Štefanec vsaj v dveh meni znanih primerih kršil človekove pravice, zato je samo slednje več kot zadosten razlog za njegovo zamenjavo.
Mandatno-volilna komisija Državnega zbora RS, ki ji predseduje dr. Mitja Horvat, je s kvalificirano večino glasov poslancev celotne politične mavrice ugotovila, da ni razlogov za zamenjavo Borisa Štefaneca. To je najverjetneje tudi rezultat notoričnega dejstva, da aktualnega predsednika KPK božajo tako levi kot desni, saj jim je kot takšen še kako pisan na kožo. KPK na spletni strani namreč ne objavlja premoženjskih stanj javnih funkcionarjev, kot je to jasno določeno v 46. členu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki velja že od leta 2010. Menim, da je zaradi vsega tega povsem neprimerno, da tudi natečajno komisijo za izbor drugega namestnika predsednika KPK vodi dr. Mitja Horvat, ki je poslanec in politik ter član največje koalicijske stranke SMC. Predsednik republike Borut Pahor se vseskozi spretno izogiba svoji politični odgovornosti za stanje v KPK, saj se venomer sklicuje na neodvisnost organa, čeprav so pravnomočne sodne odločbe več kot jasen dokaz, da KPK ne deluje zakonito.
Bojim se, da politični večini ustrezata stanje nesposobnosti in neučinkovitosti ter popolna izguba ugleda KPK v slovenski družbi. Zato je škoda vsakega novega dne in prav vsakega davkoplačevalskega evra za obstoj KPK po umevanju in znanju Borisa Štefaneca ter mnenjih in ravnanjih aktualnih predstavnikov ljudstva skupaj s predsednikom države. Tako imamo namreč prav po nepotrebnem neki »neodvisni« državni organ, ki ne daje prav nobene dodane vrednosti pri preprečevanju in posledično pregonu korupcije, kajti na tak način najbolj koristi predvsem vsem tistim, za katere so koruptivna dejanja način poslovanja in delovanja.
Frančišek Verkpredsednik Sindikata državnih organov Slovenije
