Je že tako, da so starejši avtomobili okolju bolj škodljivi. Drugače tudi ne more biti. Narejeni in oblikovani so bili v nekih drugih časih, po drugačnih zahtevah in z drugačnimi materiali. Svojčas so bili vrhunec tehnologije, deset in več let kasneje jih je okoljevarstveno že zdavnaj povozil čas. A še delujejo in še izpolnjujejo svoje osnovno »poslanstvo«, prevoz potnikov od točke A do točke B. Pri tem pa je seveda tudi od lastnika odvisno, koliko gre njihova uporaba na račun okolja in njegovega onesnaževanja.
»Vsa vozila pri nas in seveda po vsej Evropski uniji morajo ustrezati predpisom o skladnosti vozil, ki zajemajo tako varnostne kot tudi okoljevarstvene zahteve. Ugotavljanje skladnosti vozil se je v zadnjih letih spreminjalo glede na tehnološki napredek, zahteve javnosti in hitrost zakonodajnega postopka. V zadnjih desetih letih je bilo tako sprejetih precej predpisov, ki so prinesli manjše emisije izpušnih plinov vozil, manjše emisije hrupa, večje število varnostnih elementov in sistemov, zmogljivejše zavorne sisteme, tako da ne moremo izpostaviti področja, ki se je najbolj spremenilo. Večja sprememba pa bo zagotovo, ko se bodo začeli pripravljati predpisi za avtonomna vozila,« so povedali na ministrstvu za infrastrukturo.
Vozniki bolje vzdržujejo vozila
In vendar, starejši ko je vozni park, več je na cestah »umazanih« in manj varnih vozil. Zato se lahko upravičeno vprašamo, ali je prav, da se s tem nekako gleda skozi prste starejšim, novi avtomobili pa so nekakšne tehnološke molzne krave, saj je njihov razvoj zelo drag. Seveda od starejših vozil ne moremo pričakovati, da bodo tehnično enakovredna novejšim. Zato je del odgovornosti na lastnikih, da jih ustrezno vzdržujejo. Andraž Ogrinc, koordinator oddelka rabljenih vozil KMAG, nam je povedal: »Stanje rabljenih vozil se v Sloveniji izboljšuje, ker se vedno več lastnikov odloča za servisiranje pri pooblaščenih serviserjih, saj si s tem zagotavljajo najboljše vzdrževanje in so lahko mirnejši pri uporabi svojega vozila. Pred leti je veljalo, da se avto servisira na pooblaščenem servisu samo v času tovarniške garancije, nato pa k sosedu 'v garažo na kanal'. To se spreminja, kar je tudi velika zasluga ozaveščanja potrošnikov, ki se zavedajo, da pooblaščeni servisi najbolje poznajo svoje znamke vozil in imajo tudi vsa potrebna orodja za zahtevnejša popravila.«
Tako pri njih opažajo tudi, da se lastniki vedno bolj zavedajo pomembnosti redne menjave olja in filtrov, saj je to prva in osnovna odgovornost lastnikov vozil, s katero omogočajo daljšo življenjsko dobo motorja in s tem tudi vozila. »Ker si lastniki ob svojih natrpanih urnikih in finančnih razmerah težko privoščijo, da jih nepričakovane okvare presenetijo, se vedno bolj odločajo za preventivna popravila ali menjave določenih rezervnih delov, s čimer se lahko izognejo morebitnim hujšim okvaram in posledično bistveno dražjim popravilom,« še dodaja Andraž Ogrinc.
Bencinarji še vedno prevladujejo
Različne raziskave so pokazale, da je od 68 do 75 odstotkov umazanih snovi, ki jih avtomobil odda, posledica izgorevanja nafte, pri sami izdelavi pa nastane do 22 odstotkov škodljivih snovi. Sicer pa so v Sloveniji še vedno v večini bencinsko gnani avtomobili, saj je bilo na zadnji dan leta 2016 po podatkih statističnega urada registriranih 1.096.523 avtomobilov, od tega 583.837 bencinskih, 500.659 dizelskih in 9422 na utekočinjen naftni plin, 1909 jih poganja hibridni pogon in 457 električni. 156 jih žene stisnjen zemeljski plin, 83 pa jih ima neke druge vrste pogon. In če upoštevamo smernice, da se vozni park stara, sočasno pa se zmanjšuje število opravljenih potniških kilometrov z avtomobilom, je na prvi pogled slika precej usklajena. A če pomislimo, da je osebni avtomobil v Sloveniji še zmeraj glavno prevozno sredstvo – z njim se je v letu 2013 opravilo kar 86 odstotkov vseh potniških kilometrov –, je slika že drugačna. Med letoma 2009 in 2013 se je ta delež sicer zmanjšal za nekaj več kot dva odstotka, v daljšem obdobju od leta 1990 do 2013 pa se je zvečal za kar 89 odstotkov, z dobrih 13.000 na nekaj več kot 25.000 potniških kilometrov. Glede na to, da je trenutno v Sloveniji avtomobil na cesti v povprečju star 10,4 leta, je bilo kar 36 odstotkov vseh v letu 2015 pri nas registriranih osebnih avtomobilov (skoraj 390.000) starih 12 ali več let, njihov delež pa se še povečuje. Najmanj je bilo takih, ki so bili stari manj kot tri leta, in sicer deset odstotkov.
Pri AMZS pravijo, da so za nadzor vzdrževanja in stanja avtomobilov predpisani tehnični pregledi: prvi po štirih letih, nato na dve leti in kasneje na vsako leto. Sicer pa se mora vsak voznik zavedati, da je brezhibno vozilo eden od osnovnih pogojev za varno in optimalno vožnjo. V AMZS tako poudarjajo, da pri vzdrževanju vozila ne smemo nesmiselno varčevati in iskati bližnjic. Vozilo je torej treba redno vzdrževati, da predvsem motor deluje optimalno in da na izpušnem sistemu ni napak. Prav tako mora lastnik poskrbeti za delovanje vseh vgrajenih naprav, na primer katalizatorja.
Ker na ministrstvu za infrastrukturo dodajajo, da v tem trenutku ne pričakujejo spremembe zakonodaje, torej bo na področju nadzora vse ostalo tako, kot je zdaj, niso odveč besede Andraža Ogrinca: »Vse, kar lahko naredi lastnik vozila, je primerno vzdrževanje ter uporaba kakovostnih in ustreznih nadomestnih delov in motornih tekočin. Na tak način zagotavljajo najmanjše možne izpuste škodljivih plinov. Druga možnost je seveda menjava ali nakup novejšega vozila, kar pa je povezano s finančnimi zmožnostmi vsakega posameznika.« Je pa zanimivo razmišljanje, ki smo ga našli na spletu, in sicer, da je najbolj ekološko prijazna izbira svoj stari avto zadržati ali ga zamenjati za drugega rabljenega. Kljub temu, da so izpusti škodljivih plinov pri starih avtomobilih večji, izdelava novega avtomobila in vseh materialov, ki so zanj potrebni, namreč okolje obremeni bolj kot izpusti, ki nastanejo pri uporabi starega v nekaj letih.
