Nocebo naj bi deloval na podoben način kot placebo, vendar v negativni smeri. Negativna pričakovanja pacientov o določenem zdravilu ali načinu zdravljenja lahko usmerjajo njihovo doživljanje in čutenje simptomov ter ustvarjajo stranske učinke tudi takrat, ko se ti ne bi smeli pojaviti.
Pacienti občutili več stranskih učinkov pri zdravilih, ki naj bi bila dražja
Delovanje noceba so v reviji Science nedavno preverjali s študijo. Njeni avtorji so se vprašali, ali bi lahko pri sodelujočih vzbudili blažje oziroma močnejše stranske učinke glede na njihova predhodna pričakovanja. Sodelujoče so razdelili v dve skupini – prva je bila prepričana, da uporablja cenovno drago zdravilo, druga pa, da uporablja cenejšo različico. Obe skupini so v resnici namazali z enako kremo proti srbenju. Vnaprej so jim povedali, da ima lahko krema stranski učinek, po katerem uporabniki postanejo bolj občutljivi na toploto.
Sodelujoče v obeh skupinah so izpostavili enakim količinam toplote in jih vprašali, koliko bolečine ob tem čutijo. Presenetljivo so sodelujoči, ki so mislili, da uporabljajo drago kremo, izrazili, da čutijo veliko več bolečine kot sodelujoči, ki so mislili, da uporabljajo cenejšo kremo.
Kako je to mogoče?
Kot na placebo tudi na učinek nocebo vplivajo pričakovanja. Raziskovalci pojasnjujejo, da so sodelujoči v raziskavi preprosto domnevali, da je dražje zdravilo močnejše in ima zato tudi močnejše stranske učinke. Nevroznanstvene študije so v preteklosti že večkrat pokazale, da učinka placeba in noceba ne vplivata le na naše dojemanje in občutenje simptomov, ampak tudi spremenita zaznavanje bolečine v možganih.
Tudi nedavna študija je prek magnetne resonance možganov sodelujočih pokazala, da niso le govorili, da čutijo več bolečine, ampak so to bolečino dejansko čutili močneje. Raziskovalci upajo, da bodo rezultati študije predvsem prisilili zdravnike k upoštevanju konteksta, v katerem predpišejo določen potek zdravljenja ali zdravilo. Kontekst namreč lahko močno pripomore k temu, kako se pacienti počutijo.
