Kako potekajo priprave, preden se prižgejo reflektorji in se manekenke ter manekeni oblečejo v reprezentativne kreacije modnih oblikovalcev in se sprehodijo po modni stezi, smo lahko preverili na fitingu v salonu Mercedesa v Ljubljani. Fiting je pravzaprav prva priprava na modno revijo oziroma dogodek v obliki sestanka, na katerem se modni oblikovalci prvič srečajo s svojimi modeli, ki bodo predstavljali njihove umetniške dosežke, oblikovalci frizur in umetniki ličenja.
Vsako posamezno kreacijo je treba prilagoditi manekenkam in manekenom, ki jo bodo predstavili javnosti. Kljub temu da so tako moški kot ženski živi obešalniki že v osnovi podvrženi določenim standardom v smislu manekenskih mer, je treba vsako oblačilo prilagoditi posameznemu modelu, ki se bo v njej sprehodil po modni stezi. Navsezadnje gre za najboljše slovenske in tuje modne oblikovalce, ki ne tekmujejo samo za prestiž, ampak tudi za to, da kaj prodajo. Na prireditev poleg ljubiteljev ekstravagance pridejo tudi ljudje, ki kupujejo izdelke za modne hiše ali butike po Evropi. Zato je bilo na fitingu opaziti veliko natančnega merjenja, zatikanja bucik, ročnega glajenja, predvsem pa opazovanja, kako določen kos oblačilca stoji na posameznem modelu. Poleg tega je bilo treba izbrati še čevlje, ki se ujemajo s posameznim razstavnim kosom. Kot smo izvedeli, se je v zadnjih desetih letih sanjska formula za žensko privlačnost, prsi-pas-boki 90-60-90, spremenila v prid rahlega zoženja. Tudi višina deklet se vse bolj nagiba k meter osemdeset in več, številka čevljev pod 41 pa je že prava redkost, je povedala vodja kastinga Branka Kržin med tekanjem naokrog in iskanjem fantov in deklet, ki so morali na pomerjanje k posameznim oblikovalcem.
Glede na to, da je bilo pomerjanje oblačil v avtomobilskem salonu, obdanem samo s steklom, je bilo mogoče sem ter tja z ulice opaziti kakšnega mimoidočega, ki je upočasnil korak in radovedno poškilil v salon, v katerem sicer kraljujejo najlepše avtomobilske karoserije. Oblačila se je namreč pomerjalo kar tako, brez garderob ali zaves, vendar pa veliko gole kože ni bilo opaziti. Oblikovalci pri izboru manekenk in manekenov nimajo besede, pripeljejo jih agencije, imajo pa možnost, da umetniki ličenja in frizerji skupaj izberejo vrsto frizure in stil ličenja, ki bosta kar najbolj poudarila videz njihovih kreacij. »Danes si zapisujem predloge in gledam slike, ki jih pripravijo oblikovalci, s katerimi povedo, kako naj bo videti ličenje. Jutri dobim manekenko, na kateri bom za vsakega kreatorja posebej dodelala ličenje in jim slike poslala v potrditev,« je s klobučkom na glavi med veliko zapisovanja v zvezek razlagala vodja umetnikov ličenja modne revije Vanja Djuran.
Tako kot si oblikovalci ne morejo sami izbirati manekenk in manekenov, si tudi ti ne morejo izbirati kreacij, ki bi jih najraje nosili. Ko sem eno od čakajočih manekenk vprašal, ali je zanjo muka obleči kaj takšnega, kar ji zares ni všeč, je mirno odgovorila, da mora tudi obleko, ki se ji zdi grda, nositi tako, kot da bi ji bila najbolj všeč. To pač spada k službi. K službi pa spada tudi večurno posedanje in čakanje, ki si ga je večina krajšala z raztegovanjem prstov po telefonskem zaslonu in tipkanjem. In če je kdo mislil, da manekenke med čakanjem in v času, namenjenem za prehranjevanje, žulijo nezačinjeno zeleno listje v raznih solatnih izvedbah, se je uštel. Praktično vse so glodale sendvič. In to s pravim kruhom.
