Jutrišnji predfestivalski koncert ameriške skladateljice Sorrel Hays v Cankarjevem domu napoveduje 23. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki se začenja v petek. Festivalsko dogajanje bo letos določalo prevrednotenje pojmov nacija, natura in norma. Kot je povedala umetniška vodja festivala Teja Reba, želijo v času ponovnega vzpona nacionalističnih ideologij prevprašati razmerja med njimi.
Festival bo hkrati zaznamovala 100. obletnica oktobrske revolucije in z njo povezanih prelomnih sprememb na področju ženskega boja za družbeno enakopravnost. »Ponovno smo brale tudi tekste ruske političarke Aleksandre Kollontai, ki je v tem času v partiji ustanovila ženski oddelek. Rusija je bila prva, ki je legalizirala splave v javnih bolnišnicah,« opozarja Rebova.
Boj za pravico do splava bo v fokusu prve, otvoritvene festivalske razstave – španska umetnica Laia Abril se bo v galeriji Kresija predstavila s serijo del o zgodovini kontracepcije in intimnih zgodbah posameznic, ki nimajo legalnega in varnega dostopa do splava. S tem, ko avtorica spleta svojo mrežo vprašanj okoli etike in morale, namreč ustvarja tudi niz vizualnih in tekstovnih manifestacij družbenih sprožilcev in tabujev v zvezi s splavom, ki so bili doslej nevidni.
Galerija Alkatraz se bo dogajanju pridružila s filmsko instalacijo Kurbazaspermo Švedinje Anne Linder. Z eksperimentalnim filmom, ki odpira temo istospolnega starševstva in razmislek o konceptu razširjene družine, avtorica opozarja, da hrepenenje po otrocih ni omejeno na naša telesa, ampak je zmožnost nosečnosti mogoče deliti in se je lotiti skupaj. Kot pravi Linderjeva, »gre za goloto brez ekshibicionizma, za telesa brez prilaščanja«.
Od premier slovenskih umetnic bo na Mestu žensk med drugim mogoče obiskati lokacijski večmedijski performans Hodi.tiIrene Pivka in Braneta Zormana, ki je zasnovan kot zvočni sprehod po vnaprej začrtani poti s pomočjo aplikacije na telefonu. Prek zvočnih slik, vtisnjenih v lokacijo začrtane poti, namreč obiskovalec prehaja med fiktivnimi in realnimi situacijami.
Pia Brezavšček, Barbara Krajnc Avdić in Saška Rakef pa pripravljajo zvočno igro o materinskem mitu Idealna. Avtorice – »skoraj idealne matere« – bodo v tej obliki predstavile interdisciplinarno raziskavo o (ne)spremenljivosti pogledov na materinstvo.
Madžarka Eszter Salamon prihaja s performansom o življenju in delu prezrte nemške dadaistične umetnice Valeske Gert, Irka Oona Doherty, ki pripravlja tudi delavnico giba in glasu, pa se bo predstavila v plesni predstavi Lov na upanje. Gre za poskus dekonstrukcije stereotipa neprivilegiranega moškega.
