Tak primer imajo tudi v Škofji Loki, kjer so o možni hudi požarni nevarnosti pripadniki civilne pobude obvestili vlado. Šele potem je po šestih letih prišel v podjetje požarni inšpektor, ki pa sploh nima veliko pristojnosti.
Kot je povedal glavni inšpektor Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Milivoj Dolščak, zdaj pregledujejo 70 potencialno požarno nevarnih objektov v državi, kar je plod večjih požarov v Sloveniji. Na vprašanje zakaj jih ni bilo leta in leta na Trato, kjer podjetje Ekologija zbira in skladišči nevarne odpadke, odgovarja: »Gre za objekt manjšega tveganja in tako ni bil zajet v našem vsakoletnem načrtu.« Takšno stališče precej odstopa od tistih v Škofji Loki in okolici, kjer so mnogi prepričani, da bi požar zaradi starosti objekta in drugih okoliščin imel hujše posledice od požarov doslej.
Dolščak vodi 46 inšpektorjev, ki so lani opravili 4600 nadzorov spoštovanja predpisov požarne varnosti in letos že ugotovili 857 kršitev predpisov. Iz podjetja Ekologija – tja so prvič odšli po prijavi letos poleti – so jih obvestili, da so pomanjkljivosti odpravili. Toda inšpektorji nekaterih pristojnosti sploh nimajo oziroma nekatere za požarno varnost pomembne okoliščine v predpisih sploh niso zajete. Tako požarni inšpektor na primer v Ekologiji o poglavitnih očitkih glede požarne varnosti sploh ni odločal, ker so – tako je potrdil tudi Dolščak – predpisi taki, da tega ne omogočajo. Zato ni ugotavljal, ali imajo javljalnike požarov, niti ni odločal o ustreznih protipožarnih stenah.
Neurejeno skladiščenje odpadkov zunaj objektov
Od leta 2013 ni več potrebno posebno požarno soglasje s tega področja. »Velik del odgovornosti ima zdaj lastnik objekta. Znano pa je, da slednji pač skuša s čim nižjimi stroški začeti delati…« je pojasnil glavni inšpektor Dolščak, ki pa ni jasno odgovoril, ali je kot odgovorna oseba opozoril na morebitne luknje v zakonodaji, a je zagotovil, da so tudi pri tem na pristojnem ministrstvu že aktivni.
»Nekatere tuje države kot Danska že uvajajo nazaj regulativo glede požarne varnosti, pri nas pa kljub protestom stroke in posameznih ustanov s področja požarne varnosti od leta 2013 velja zakonodaja, ki pa naj bi se vendarle začela spreminjati v smer, da bo nadzor pri gradnjah s tega področja temeljitejši,« je dejal predsednik komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije Aleš Jug, ki je poudaril, da raziskave kažejo, da se požari zaradi vnetljivih snovi in drugih okoliščin zdaj širijo osemkrat hitreje kot prej, na požarno ogroženost pa na primer vpliva tudi staranje prebivalstva, saj starejši pomenijo večje tveganje za povzročitev požara. Dodal je še, da je požarna varnost draga, a tudi škoda je v okolju lahko bistveno večja od tiste, ki jo na objektu povzroči ogenj. Državna regulativa tega področja pa bo očitno doživela spremembe.
Posebej je zbodel tudi podatek, da ob predpisih za objekte v Sloveniji nimamo ustrezno urejenega skladiščenja (tudi nevarnih) odpadkov zunaj objektov, zato so imeli gasilci tudi ob zadnjih velikih požarih težave na dvoriščih oziroma ob objektih, kjer je gorelo in so bile tam nakopičene različne snovi. In to kljub temu da statistika zadnjih let kaže, da so požari v objektih postali pogostejši in so primerno hujše tudi posledice.
