Zadnji klanec na Lososov hrib je bil preveč. Odrezalo me je. Zmanjkalo je energije. Dirka je bila zame pretežka. Kot ekipa smo vse do zadnjega klanca v zadnjem krogu dobro vozili. S Pibernikom sva bila dovolj spredaj. Vanj smo prepozno verjeli. S padcem Primoža Rogliča pa je že prej šel po gobe plan B,« je Luka Mezgec, glavni slovenski adut cestne dirke na kolesarskem svetovnem prvenstvu v Bergnu, razočarano pojasnjeval razloge skromne slovenske bere zaključka 84. svetovnega prvenstva.
Medtem je v bližini pod podobno zastavo Slovak Peter Sagan proslavljal že tretji zaporedni naslov svetovnega prvaka. Njegov dosežek se bo z debelimi črkami zapisal v zgodovino. Še dvakrat dlje od Kozjega griča nad Köbenhavnom leta 2011, ko je bil spredaj Borut Božič sedmi, pa tudi slovenska zasedba najprestižnejšo enodnevno dirko zapušča razočarana. Ne pa sklonjenih glav. Srebro Primoža Rogliča in deseto mesto Jana Tratnika z vožnje na čas sta Slovenijo vpisala med najuspešnejše reprezentance.
Hauptmanovi konjenici so moči in kolesarska sreča pošle v zadnjem krogu. Ni pomagal nalezljivi Rogličev samozavestni pristop, da bodo vse razmetali. »Do zadnjega klanca v zadnjem dvanajstem krogu je šlo vse perfektno. Super smo vozili. Štirje smo bili petnajst kilometrov pred ciljem še zraven. Nismo naredili nobene taktične napake. A mene je odrezalo. Ključno je bilo, da je bila vso dirko hitrost zelo visoka. Umirjenega ritma skoraj ni bilo. Tako sem bil predolgo nad anaerobnim pragom. Ni problem dolžina, ampak način dirkanja. Kar 3500 višinskih metrov je naredilo svoje. Nihče v ospredju me ni presenetil. No, le Britanec Swift je naredil čudežno preobrazbo,« je pogled na razpredelnico začinil Mezgec. Pomočnik Pibernik, ki se je vseskozi vozil ob njem, je bil močnejši. »Znova me je presenetil. Še enkrat je dokazal, da je kolesar za težke in dolge dirke. Če bi vedeli, kako močne noge ima, bi drugi naredili njegovo delo. Je pa pač tako, da je po bitki lahko biti general,« je dodal poveljnik Mezgec. Tudi po tistem, ko Kamničan ni zmogel slediti ostremu ritmu, ki so ga diktirali predvsem Nizozemci (najvišje uvrščeni 25. Tom Dumoulin), Francozi (deseti Alaphilippe), Španci (32. Rojas) in Italijani (četrti Trentin), je bilo še vedno upanje. A Pibernika (43. mesto) in Jana Polanca (62.) je ustavil padec skupine kolesarjev pred njima. V Bergen sta se pripeljala v zasledovalni skupini. »Pred mano so padli, moral sem zavirati, izgubil sem sto metrov in ujeti jih ni bilo več mogoče. Tako je v kolesarstvu. Težko je zdaj reči, kaj bi bilo, če bi bilo. Sam sem zadovoljen, da sem dobro opravil nalogo in napredujem,« je bil sprijaznjen z usodo 23-letni Luka Pibernik.
O kralju 84. izvedbe svetovnega prvenstva je po 276 kilometrih odločal sprint skupine tridesetih kolesarjev. Po predvidevanjih nostradamusa Mezgeca. Le da v tej skupini poleg izjemnega Petra Sagana, podprvaka Alexandra Kristoffa, bronastega Avstralca Michaela Matthewsa, Italijana Mattea Trentina, Britanca Bena Swifta in Kolumbijca Fernanda Gavirie ni bilo drugih hitrih kolesarjev (Boasson Hagen, Viviani, Colbrelli, Rojas, Mezgec). Idealno za močnega, spretnega, hitrega Petra Sagana. »Lepo je zmagati znova. Najprej se opravičujem Kristoffu in vsem Norvežanom,« se je na nemara najbolje pripravljenem prvenstvu doslej Peter Sagan obrnil k stotisočim, zbranim ob cesti. Navihanček, ki je pred prvenstvom spremenil frizuro in opustil podobnost s Kristusom, je vse velesile znova ugnal v kozji rog. Sam proti vsem. Dolgih nosov so bile predvsem zgoraj omenjene nacije. »Neverjetno. Na klancu že nisem več verjel. Zahvaliti se moram predvsem svojim prijateljem, ki so bili v skupini,« se je muzal najbolj priljubljeni kolesar v karavani. Naslov, po »katerem se ne bo nič spremenilo«, je poklonil tragično umrlemu Micheleju Scarponiju, ki bi danes praznoval rojstni dan, in kakopak ženi Katarini.
Tudi v dvajsetčlanski slovenski reprezentanci je nežnejši spol pomemben. Urša Pintar je z 22. mestom na elitni ženski dirki izboljšala najboljši slovenski dosežek na svetovnih prvenstvih, ki ga je s 33. mestom z lanskega prvenstva držala najboljša slovenska cestna kolesarka zadnje dobe Polona Batagelj. Primorka je s 26. mestom izboljšala svoj dosedanji dosežek. »Vesela sem novega mejnika. Če bi imela še kakšno izkušnjo več, bi se dalo še višje. Svetovno prvenstvo sem imela glede na traso v mislih celo sezono. Pred prvenstvom pa sem zbolela in nato v zadnjem tednu na Norveškem naredila le en trening in odpeljala ekipno dirko z BTC. Izkušnje z dirk svetovne serije so bile danes ključne, da sva s Polono ostali spredaj. To je posebno prvenstvo,« je pripomnila Kranjčanka, ki je bila doslej večji del kariere v senci Batageljeve, kolegice iz ekipe BTC City, kjer je tudi predstavnica za stike z mediji in organizacijska pomočnica Gorazda Penka. »Napredek je odraz nastopanja v Wolrd Touru. Pred štirimi leti si česa podobnega niti pod razno nismo predstavljali,« je dejal Penko.
