Današnja lokacija gimnazijske stavbe pred začetkom gradnje ni bila gotova, začetke gradnje znamenitega kranjskega objekta, od katerih mineva 120 let, opisuje profesorica Anita Omejc. »V igri so bile tri lokacije, in sicer grad Khislstein, nekdanji park Zvezda in različna posestva v Kokrškem predmestju.« A so po njenih besedah grad Khislstein že kmalu izločili, ker ga je zasedal okrajni glavar in mu ne bi mogli zagotoviti nadomestnega poslopja. Prav tako so za neustrezno lokacijo ocenili park Zvezda, ker bi sekanje dreves v drevoredu prizadelo čustva prebivalcev. »Tako je ostalo le še Kokrško predmestje.«
Po ekspresno hitri gradnji velika procesija
Izkop za stavbo so začeli 27. aprila 1896, dela pa so potekala tako uspešno, da so slab mesec pozneje, 18. maja, že položili temeljni kamen. Rok za dokončanje gradbenih del je bil 31. avgust 1897, 18. septembra pa so gimnazijo slovesno odprli. Ker je bil to po besedah Omejčeve velik dogodek v mestu, so pripravili procesijo, v kateri sta bila poleg drugih veljakov tudi župan in deželni glavar. Takrat so v zidove stavbe vzidali bakreno skrinjico. V njej je bila shranjena tudi spomenica, ki jo je sestavil profesor Anton Štritof.
Časovno kapsulo, kot so v kranjski gimnaziji poimenovali skrinjico, ki so jo letos po naključju odkrili med obnovo stare avle, bodo »vrnili gimnazijskim zidovom«. Kot je povedala Omejčeva, ji bodo dodali še novo skrinjico s podobno vsebino, kot so jo našli v predhodnici, le da bo odsevala duh današnjega časa.
Ravnatelj in hišnik sta stanovala kar med učilnicami
Po podatkih iz spominske knjige sta bili v pritličju osrednje avle nemška in slovenska šolska knjižnica, poleg tega pa pet učilnic, sanitarije in hišnikovo stanovanje. Ravnateljevo stanovanje je bilo nadstropje višje, ob njem pa še njegova pisarna, sejna dvorana, učiteljska knjižnica in tri dodatne učilnice. V drugem nadstropju sta bili še dve učni sobi, risalnica, modelirnica, soba za shranjevanje učnih pripomočkov, delovna soba za profesorje ter fizikalni in kemijski laboratorij. »Zdaj je v gimnaziji 33 učilnic, nastaja pa tudi dnevna soba za dijake na podstrešju,« današnjo domačnost gimnazije opisuje sedanji ravnatelj Franc Rozman. Še pred ne tako davnim časom je imela stavba tudi balkon, je dodal. Z njega so ljudstvo nagovarjali različni politični veljaki. A so ga med obnovo, ki se je končala leta 1988, podrli in pročelju vrnili prvotno podobo.
Precejšnja razlika pa je tudi v takratnem in današnjem številu dijakov, je povedal Rozman. V prvi letnik takratne višje gimnazije se je leta 1897 vpisalo 22 dijakov, sicer pa je prva leta gimnazijo obiskovalo okrog dvesto otrok, starih od deset do devetnajst let. V zadnjih letih se število dijakov v kranjski gimnaziji giblje blizu tisoč, v »najboljših« časih pa je njen prag vsak dan prestopilo okoli 1200 dijakov. »Kranjska gimnazija je velika šola,« ob tem dodaja ravnatelj.
