Kolesar, ki po Cesti Ljubljanske brigade vozi od Šiške proti Stegnam, vozi ob desnem robu cestišča. Toda nekaj deset metrov preden Cesta Ljubljanske brigade prečka severno mestno obvoznico, kolesar naleti na prometni znak, ki brez kakršnega koli jasnega razloga prepoveduje nadaljnje kolesarjenje ob desnem robu cestišča. Kolesar mora cesto prečkati in nato voziti po obojestranski kolesarski stezi na levi strani ceste. Tako vozi le 230 metrov, saj mora kmalu potem, ko Cesta Ljubljanske brigade prečka obvoznico, znova prečkati cestišče in od tam naprej sme ponovno voziti ob desnem robu cestišča.
Na to problematiko nas je opozoril bralec Franc Domjanič, ki se s prometom profesionalno ukvarja že več kot 40 let. »Takšnega vodenja kolesarjev nisem videl še v nobeni razviti državi z velikim deležem kolesarjev,« je zagotovil Domjanič, ki meni, da za kolesarje ni varno, da morajo brez kakšnega utemeljenega razloga kar dvakrat tako nenadno spremeniti smer.
Prilagajali so se prostorskim možnostim
»Tako vodenje kolesarjev, ki je bilo urejeno glede na prostorske možnosti, obstaja že več let in nanj v vsem tem času nismo prejeli pritožb,« so zatrdili na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Na občini ocenjujejo, da je takšna ureditev varna, »saj je z zarisanim prehodom in prometno signalizacijo zagotovljeno varno prehajanje kolesarjev na kolesarski pas oziroma z njega«.
Predsednica Ljubljanske kolesarske mreže Lea Ružič poudarja, da je trenutna ureditev prometa »popolnoma nesprejemljiva po vseh petih merilih urejanja kolesarske infrastrukture. Torej z vidika varnosti, zlasti pa udobja, direktnosti in povezanosti, to pa vpliva tudi na privlačnost.« Ružičeva je pojasnila, da se zaradi prečkanj in čakanja, da dobijo prednost pred vozili, kolesarjem podaljša čas potovanja. »Več prečkanj pomeni več potencialnih konfliktov z vozniki. Če je kolesar ves čas na cesti, so vozniki bolj pozorni, kot če nenadoma prečkajo cesto,« je na nevarnost opozorila Ružičeva.
Po mnenju Ružičeve na odseku Ceste Ljubljanske brigade pri prečkanju obvoznice ni premalo prostora, zaradi česar kolesarji poti ne bi smeli nadaljevati ob desnem robu cestišča kot na preostanku omenjene ulice. »Če je dovolj prostora za nepotrebno kolesarsko stezo, je dovolj prostora za vožnjo po cesti,« je prepričana predsednica Ljubljanske kolesarske mreže.
Odstraniti vsaj znak za prepoved kolesarjenja?
Kakšna bi bila idealna ureditev Ceste Ljubljanske brigade za kolesarje? Ružičeva je omenila gradnjo obojestranske kolesarske steze po celi dolžini omenjene ulice. »Tako bi dobili dejansko varno in udobno povezavo,« je dejala. Takšna ureditev bi bila dobra tudi zato, ker je Cesta Ljubljanske brigade na vzhodu omejena z železniškimi tiri in zelenim pasom, kar pomeni, da na tej strani ni ciljev oziroma destinacij za kolesarje.
»Če ta izvedba ni možna, na primer zaradi pomanjkanja prostora ali odkupa zemljišč, predlagamo umiritev prometa ter uvedbo pomožnih kolesarskih pasov v obe smeri na cestišču,« je predlagala predsednica. »Kot minimum pa bi morali odstraniti znak za prepoved kolesarjenja,« meni Ružičeva in dodaja, da večina kolesarjev že zdaj raje kolesari kar naprej po cesti, saj je to varneje, hitreje in udobneje, žal pa nelegalno. »Žal je videti, kot da so Cesto Ljubljanske brigade načrtovali tisti, ki se nikoli ne vozijo s kolesom,« je razočarana Ružičeva, ki je opozorila, da so enak problem zasledili tudi na vzporedni Kuhljevi cesti.
Glede na to, da si ljubljanska občina obeta pridobitev dobrih pet milijonov evrov evropskih sredstev za ureditev kolesarske infrastrukture, nas je zanimalo, ali se bo s tem denarjem lotila tudi problematike na Cesti Ljubljanske brigade. Na oddelku za promet so priznali, da drugačna ureditev z evropskimi sredstvi ni predvidena. »Bomo pa obstoječe stanje preučili, in če se bo izkazalo za potrebno, skladno z možnostmi v prihodnjih letih tudi uredili,« so zagotovili na občini.
