Sem navdušen amaterski športnik pri 90 letih. Osrečevali so me razni športi kot suhi tek, tek na smučeh, triatlon in kolesarjenje. S kolesom sem prevozil več kot 150.000 kilometrov, med drugim sem prevozil kolesarske poti od izvirov Drave, Mure, Donave do Ljubljane, pa tudi na Grossglockner sem prikolesari. Na tako zanemarjeno in razbito cesto kot L038 pa nisem prav nikjer naletel.
Moja moč v nogah je pri moji starosti zelo opešala, zato sem si izbral varianto, ki jo še zmorem, tj. L038. Žal je ta pot polna lukenj, razpok, delci asfalta ležijo na cestišču, poleg tega pa prevozi kolesar še 31 cestnih ovir (ležečih policajev). Zlasti skozi Stanežiče in Medno ter na medenskem klancu je za kolesarja tudi nevarna. Poleg pogostega krpanja zračnic je ta L038 nevarna za dlančne sklepe, kolena in kolke kolesarja.
Sam sem že imel operacijo desnega dlančnega sklepa, čaka me še levi sklep. Zdravnik me je vprašal, ali delam s kompresorjem. Cesto »popravljajo« tako, da z lopato v luknje namečejo asfalt in odidejo.
Spoštovani župani, ki sem vas spredaj omenil, in Uprava za ceste Republike Slovenije: prosim vas v imenu vseh kolesarskih navdušencev, ki uporabljajo kolesarsko pot LO38, storite vendar nekaj v korist kolesarjev, ki ne onečiščujemo okolja in ne povzročamo hrupa. Ne skrbite samo za udobje avtomobilistov, ki tako in tako sedijo na udobnih sedežih in amortizerjih.
Drago Smodiš, Ljubljana