Na današnjo obravnavo sta bila znova vabljena člana komisije za preiskovanje letalskih nesreč, ki je preiskovala balonarsko nesrečo, glavni preiskovalec Roman Rovanšek ter član omenjene komisije, takrat kontrolor zračnega prometa in balonarski inštruktor Miloš Filimonovič. Komisija je med preiskavo kontaktirala proizvajalca balona, podjetje Lindstrand, da bi med drugim pridobila njihove izračune o razdalji in hitrosti pristajanja v primeru uporabe različnih sistemov praznjenja balona.
Vzrok za nesrečo bi naj bila napačna tehnika pilotiranja
Prav napačna tehnika pilotiranja balona v fazi pristajanja ter neuporaba Q ventila za hitro praznjenje balona naj bi bila namreč med vzroki, da je do nesreče prišlo. Kot sta danes sodnici Sinji Božičnik pojasnila tako Rovanšek kot Filimonovič, jim proizvajalec konkretnih podatkov o razdalji pristajanja v nasprotju z njihovimi pričakovanji ni podal.
Iz Lindstranda so jim pojasnili, da so v primeru uporabe Q ventila razdalje vlečenja praviloma precej kratke, približno 10 metrov, če pa se uporabi sistem padala, je razdalja vlečenja veliko daljša, so danes ugotavljali. Tudi odgovori Lindstranda so komisijo pripeljali do zaključka, da je bila uporabljena napačna tehnika pilotiranja, je sodnici potrdil Filimonovič. Kolenčev balon je namreč po tleh vleklo 240 metrov, čeprav pilot ves čas zagotavlja, da je Q ventil uporabil.
Na precejšnjo gotovost Filimonoviča, da se je balon spuščal prehitro, da bi lahko pristal že ob prvem poskusu zahodno od Ižanske ceste, ko pri tleh ni bilo dreves in drugih ovir, ob katere bi balon lahko trčil, je Kolenc odgovoril s svojimi podatki. Kot je izpostavil, je bilo na balonu 30 potnikov, volumen balona je bil 17.000 kubičnih metrov, za tak balon pa bi po njegovih besedah tudi z uporabo Q ventila potreboval 10 minut, da bi se izpraznil. »Ko se potegne Q ventil, ne pade ves zrak ven. V močnem vetru iz balona nastane jadro in ga veter vleče naprej. Ob normalnem vetru balon pristane in se ne premakne niti za en meter,« je izpostavil.
Obstaja posnetek pristajanja balona
Danes so si ogledali tudi posnetek pristajanja balona, ki ga je posnela za zdaj še neznana oseba, kasneje pa je nekako prišel do preiskovalcev. Na posnetku je od daleč videti, kako se balon spušča, v določenem trenutku se kupola balona nagne proti tlom. Tako Filimonovič kot Rovanšek sta sodnici dejala, da zgolj iz manj kot minuto dolgega posnetka ne moreta zaključiti, kateri sistem praznjenja balona na posnetku uporablja pilot.
Danes je pričal še kriminalist Borut Blažina, od katerega je sodnica želela izvedeti podrobnosti nastanka videoposnetka nesrečnega pristajanja balona. Posnetek je Blažina predal preiskovalcem, a sodnici danes ni vedel povedati, kdo in v kakšnih okoliščinah ga je pravzaprav posnel. Sodnica je ugotavljala, da "očitno imamo pričo, za katero ne vemo" in mu naložila, naj poizve ter sodišču sporoči ime te osebe. Sodnica bi to dodatno pričo rada zaslišala na prihodnjem naroku, ki bo 22. septembra. Takrat namerava sodnica prebrati tudi zdravstveno dokumentacijo poškodovanih v nesreči.
