»Jaz bi glede na napovedi aladina (modelska vremenska napoved, op. avt.) polet odpovedal… Če bi pri meni na balonarskem izpitu kdo tako govoril, kot je Kolenc v zagovoru glede spornega pristanka, bi pogrnil na celi črti… Postopki so postopki in treba se jih je držati,« so le trije obremenilni stavki iz pričanja izkušenega pilota Avija Šorna na sojenju Miru Kolencu, ki ga obtožnica bremeni malomarnega ravnanja in s tem povzročitve najhujše balonarske nesreče pri nas. Zgodila se je 23. avgusta 2012 in v njej je umrlo šest ljudi. Šorn je s tem Kolenca precej obremenil, pozneje pa posebej za Dnevnik še enkrat poudaril, da niti ni tako zelo sporna Kolenčeva odločitev, da glede na trenutne vremenske razmere opravi polet, kot njegovo ravnanje ob pristajanju.
Naj spomnimo, da je Kolenc z 31 potniki vzletel 15 minut do sedme zjutraj s travnika v bližini Brda. Prej je preveril vremenske napovedi, spustil balončke za preverjanje vetra, nato pa je po polovici leta kar naenkrat z zahoda k nam prišla huda ura z močnim vetrom. Kolenca obtožnica bremeni tudi tega, da je pri pristajanju ravnal narobe, ker ni pravočasno potegnil za tako imenovano rdečo vrvico, ki povzroči zaprtje balona, in ni pravočasno zaprl vseh ventilov na jeklenkah, zaradi česar je prišlo do usodnega požara ob drugem udarcu balona ob tla.
Za Kolenca opozorilo izdano prepozno
Na včerajšnji obravnavi s pričali trije meteorologi, eden od njih tudi ljubiteljski balonar. Vsi so povedali, da vremenske napovedi niso kazale na tako hudo in nenadno poslabšanje vremena. Zanimivo je bilo pričanje Klemena Šavsa z oddelka za letalske napovedi Agencije RS za okolje (Arso), ki je tistega dne prišel v službo ob pol sedmih zjutraj in je ob sedmih glede na radarske posnetke in razvoj vremena izdal opozorilo vsem letalcem. Takrat je bil Kolenc že četrt ure v zraku… Njegov predhodnik na mestu prognostika na brniškem letališču opozorila ni izdal. Pa tudi vremenska napoved prejšnjega dne je bila, da bo vreme lepo. Je pa res, da bi lahko pilot pred vzletom sam poiskal prave informacije o hitro bližajoči se nevihti na radarjih in v dvomu bi lahko poklical tudi meteorologa, je bilo še slišati od meteorologov. Pa tega ni storil.
Priča Sandi Bredan je tudi balonar. Tistega dne je šel malo pred sedmo v službo, na nebu je videl Kolenčev balon in v daljavi temne oblake in si dejal: »Ta tepec gre pa letet!« Pomembna priča je bil tudi Ratko Petrović, balonar, ki je usodnega dne poletel hkrati s Kolencem, v drugem, manjšem balonu. Petrović tako najbolje ve, kakšne so bile dejansko razmere za letenje. »Preverila sva vreme, preverila sva veter. Vse je bilo v redu. Na 300 metrih višine sem poklical kontrolo letenja in napovedal let. Lahko bi me ustavili, pa me niso. Temnih oblakov pred vzletom nisem videl. V 20 letih letenja nisem doživel, da bi se vreme tako hitro spremenilo. Tudi sam sem spremenil načrt pristanka. Tudi sam sem ugasnil le pilotski ročki, ki dodajata ogenj, nisem pa utegnil zapreti ventilov za plin na jeklenkah, pa tudi želel nisem, saj sem si puščal manevrski prostor, če bi bilo treba pristanek prestaviti zaradi kakšne ovire. Rdečo vrvico sem potegnil. Za mene je Kolenčeva razlaga ravnanja ob pristajanju logična. To je bila nesreča, ki jo je bilo težko preprečiti. Jaz sem nekomu zgoraj močno hvaležen, da sem tisti dan srečno pristal,« je dejal Petrović.
Po drugi strani pa je Avi Šorn dejal, da glede na napovedi, ki jih je poznal on, ni bilo pilota v Sloveniji, ki bi letel. Še bolj pa je bil kritičen do postopkov pri pristajanju. »Za ogenj potrebujemo zrak, gorivo in toploto. Zraka je kolikor hočeš, zato je treba pred pristankom zapreti ogenj in ventile za plin. Zaupam Petroviću, ki je izkušen pilot, tudi Kolenc ni neizkušen, a postopki so postopki in treba se jih je držati.« Sojenje se bo še nadaljevalo.
