Komisija za preiskovanje letalskih nesreč nikoli ne išče krivca za letalske nesreče, vedno le vzroke. Namen preiskave je tako preprečevanje letalskih nesreč ter zmanjšanje tveganj v prihodnosti. Nedvomno mora končno poročilo o preiskavi letalske nesreče koristiti varnosti letenja, je bilo moč večkrat slišati na nadaljevanju sojenja balonarju Miru Kolencu. Ta je upravljal balon, ki je 23. avgusta 2012 strmoglavil na Ljubljansko barje; v nesreči je življenje izgubilo šest ljudi. Pričali so namreč člani komisije za preiskovanje te letalske nesreče.
Namen komisije je izboljšanje letalske varnosti, a njeno končno poročilo je precej obremenilo prav pilota Mira Kolenca. Pravzaprav se sklepi preiskave, ki so bili izdani več kot dve leti po nesreči, berejo zelo podobno kot obtožnica v kazenski zadevi.
Pristanek »na hojladri«
In kakšne so ugotovitve komisije? Balon je bil v času nesreče ploven. Operater balona ni imel dovoljenja za opravljanje komercialnih prevozov z baloni, kot določa zakon o letalstvu. Vremenske razmere so vplivale na nesrečo. Pilot ni imel vzpostavljene radijske zveze s kontrolo zračnega prometa in je polovico leta opravil na višinah brez odobritve kontrole. Neposredni vzrok za nesrečo je bila napačna tehnika pilotiranja balona v pristajalni fazi. Posredni vzroki so bili nespoštovanje letalskih predpisov, pomanjkljiva meteorološka priprava za izvedbo leta in neupoštevanje trenutnih vremenskih razmer med letom. Vzrok za požar so bili odprti ventili na jeklenkah, ki jih pilot pri pristanku ni zaprl, in trk košare v krošnje dreves.
Zelo nazoren je bil že pred preiskovalno sodnico član omenjene komisije, takrat kontrolor zračnega prometa in balonarski inštruktor Miloš Filimonovič: »Da je nadaljeval polet potem, ko je videl črne oblake, je pod vsako kritiko. Če bi začel pristajati deset minut prej, bi bilo vse v redu. Njegov pristanek je bil katastrofa. Po prvem trku s tlemi je izgubil razsodnost. On sploh ni bil več pilot, pač pa navaden potnik. Izgubil je nadzor, ni vedel, kaj dela. Če bi zaprl ventile, ne bi prišlo do požara. Drugi pristanek je izvedel na hojladri. Vreme za nesrečo ni bilo krivo, krive so bile odločitve pilota,« so zelo hude obtožbe izkušenega balonarja Filimonoviča.
Naj spomnimo, da Kolenca tako poročilo komisije kot obtožnica med drugim bremenita, da pri pristanku ni potegnil rdeče vrvice za tako imenovani Q ventil, ki povzroči skoraj takojšen izpust toplega zraka in s tem konec poleta. Kolenc trdi, da je dal rdečo vrvico povleči znancu Urošu Vrbcu, ki je takrat letel z njim. In da je potem vlekel to vrvico tudi sam. Vrbec je na eni od prejšnjih obravnav dejal, da se spomni, da jo je vlekel po prvem udarcu. »Dobili smo podatke od proizvajalca, da bi se balon, če bi že ob prvem trku odprli Q ventil, takoj zaprl in bi košara ob tej hitrosti vetra in tej obremenitvi drsela le še 10 metrov,« je dejal Filimonovič. A je v resnici drsela še 240 metrov, nato se je balon dvignil 100 metrov visoko in sledila sta usodni drugi trk z drevesom ter požar.
Je jadral ali letel?
Filimonovič se je na sodišču kar malo zmedel, ko mu je sodnica postregla s podatkom, da se je balon spremenil v jadro, ko je prvič trčil ob tla. V tem primeru namreč Kolenc fizično ne bi mogel več polniti balona s toplim zrakom, kar meni Filimonovič, da se je zgodilo. »Očitno ni bil špinaker. Očitno se je balon le malo upognil, tako da je lahko dodajal topel zrak in ga je spet dvignilo,« je nato povedal Filimonovič in tudi on večkrat poudaril, da ne more natančno vedeti, kakšni so postopki za pristajanje v sili pri točno tem balonu, češ da je bil to edini tak balon v Sloveniji in da nihče razen Kolenca z njim ni imel izkušenj. »Zato moramo verjeti proizvajalcu,« je še dejala za Kolenca obremenjujoča priča.
Drugi član letalske komisije Mihael Klavžar je potrdil, da je preiskava pokazala, da so bile jeklenke s plinom odprte. Če ne bi bile, bi prišlo do požara? »Ne.«
Vodja preiskave te nesreče je bil takratni šef službe za preiskovanje letalskih nesreč Roman Rovanšek. Rovanška je sicer še v času pred izdajo končnega poročila zamenjal njegov namestnik Toni Stojčevski, ki to službo vodi še danes. Rovanšek je zdaj zaposlen v letalski enoti policije. Ponovil je ugotovitve iz poročila komisije. Kolenc da ni spoštoval pravil iz zakona o letalstvu in da je naredil vrsto napak, od tega, da ni zaprl jeklenk, do tega, da je po prvem trku dodajal plin. Sodnico Sinjo Božičnik je zanimalo še, kaj konkretno je komisija mislila, ko je zapisala, da je bila Kolenčeva meteorološka priprava pomanjkljiva. »Podatki so kazali na hladno fronto. Pomanjkljivo je preveril, kaj to pomeni. Odločitev o poletu je potem vedno pilotova. Komisija noče s prstom kazati na kolega Mira. A on se je odločil, da poleti,« je nesporno dejstvo lahko le še enkrat ponovil tudi Roman Rovanšek.
Sojenje se bo z zasliševanjem prič nadaljevalo marca.
