Spolno prenosljive okužbe so med mladimi veliko bolj razširjene, kot se mladi zavedajo. Po mnenju izr. prof. dr. Irene Klavs, vodje skupine za HIV, spolno prenesene okužbe in hepatitise na Centru za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so spolno prenesene bolezni med mladimi pogostejše predvsem zaradi bolj tveganega spolnega vedenja. To vključuje predvsem večje število spolnih partnerjev na leto. Zanesljivih podatkov o tem, ali so v Sloveniji med mladimi različne spolno prenesene okužbe bolj ali manj pogoste kot v drugih evropskih državah, na NIJZ sicer nimajo, a so po mnenju Klavsove po vsej verjetnosti najpogostejše spolno prenesene okužbe, kot so okužbe s HPV in klamidijske okužbe, tudi med mladimi v Sloveniji približno enako razširjene kot v drugih državah EU. Pri manj pogostih spolno prenesenih okužbah, ki se običajno koncentrirajo v skupinah z visoko tveganim spolnim vedenjem, pa so med državami lahko tudi pomembne razlike. Dr. Klavsova pravi, da je v Sloveniji, denimo, manj okužb s HIV kot v večini zahodnoevropskih držav v skupini mladih moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. V večini držav je v tej skupini delež okuženih s HIV že presegel pet odstotkov. Podobno kot drugod pa sta tudi v Sloveniji najbolj razširjeni spolno preneseni okužbi okužba s HPV in klamidijska okužba.
Cepljenje proti virusom HPV
Najbolj, pravzaprav zelo, zelo pogoste so spolno prenesene okužbe s HPV. Prvo zanesljivo oceno o njihovi pogostosti so na NIJZ dobili s presečno raziskavo leta 2010, v kateri so v 22 ginekoloških ambulantah presejali na raka materničnega vratu 4431 žensk v starosti od 20 do 64 let. »Ocenili smo, da je bilo z vsaj enim od 12 visoko rizičnih genotipov HPV v življenju okuženih najmanj 59,2 odstotka žensk in z vsaj enim od dveh neonkogenih genotipov, ki povzročata skoraj vse genitalne bradavice, 20,9 odstotka žensk.« V času raziskave je imelo okužbo materničnega vratu dobrih 12 odstotkov žensk, največ v skupini od 20 do 24 let.
Ker vodi dolgotrajna okužba s HPV pogosto v nastanek raka materničnega vratu, so v Sloveniji, poleg uspešnega programa za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu Zora, pred leti uvedli tudi preventivno cepljenje deklic proti HPV. »Po podatkih onkološkega inštituta je tako leta 2014 za rakom materničnega vratu zbolelo 114 žensk, kar je najmanj v obdobju zadnjih 60 let,« poudarja Klavsova in razloži, da s cepljenjem uspešno preprečujejo tudi genitalne bradavice, ki so najpogostejša prijavljena spolno prenesena okužba v Sloveniji. Leta 2015 je bilo prijavljenih 355 primerov. Okužbe z onkogenimi genotipi HPV pa so povezane tudi z rakom zadnjika, penisa, nožnice in ženskega zunanjega spolovila ter z rakom v ustni votlini.
Klamidijske okužbe
Prve zanesljive ocene o drugi najpogostejši spolno preneseni – klamidijski – okužbi so na NIJZ pridobili z nacionalno presečno raziskavo leta 2000. Med 18 in 49 let starimi prebivalci je bilo takrat okuženih približno 7300 žensk in 15.000 moških, največ v starostni skupini od 20 do 24 let, med ženskami jih je bilo okuženih 5,1 in med moškimi 4,6 odstotka. Verjetno se odstotki z leti niso bistveno spremenili, ocenjuje Klavsova. Klamidijska okužba zelo pogosto, pri večini žensk in skoraj polovici moških, poteka brez bolezenskih težav in znakov in lahko brez zapletov tudi mine. Predvsem pri ženskah pa lahko nezdravljena okužba kljub temu povzroča resne posledice, kot so vnetja v mali medenici, zunajmaternična nosečnost in neplodnost. Zato meni, da bi morali tudi pri nas, kjer na klamidijske okužbe za zdaj relativno redko testiramo (v letu 2015 je bilo narejenih samo 175 testov na 100.000 prebivalcev) in okužb zato pogosto ne prepoznamo in zamujamo priložnosti za njihovo zdravljenje, čim prej uvesti presejanje vseh spolno aktivnih moških in žensk pod 30 let, četudi nimajo bolezenskih znakov ali težav. Tako presejanje so že pred desetletjem uvedli v Angliji in ga, poleg promocije varnejšega spolnega vedenja in zdravljenja oseb s prepoznano klamidijsko okužbo, priporočajo tudi v številnih drugih razvitih državah. V nekaterih evropskih državah poskušajo testiranje usmeriti v skupine z višjim tveganjem, na primer osebe s pogostimi spolnimi partnerji, osebe z novim spolnim partnerjem ali ženske, ki želijo prekinitev nosečnosti, še pravi Klavsova in doda, da bi moralo biti testiranje prostovoljno, zaupno in v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Znaki spolno prenesenih okužb
Številne spolno prenesene okužbe lahko potekajo brez bolezenskih težav in znakov, spet druge pa se lahko pojavljajo kot pekoče bolečine pri uriniranju, izcedek iz sečnice, nožnice ali zadnjika. Na spolovilih, zadnjični odprtini ali v ustih se lahko pojavijo boleč izpuščaj, mehurčki in majhne ranice (herpes) ali neboleče razjede (sifilis). Lahko pa se pojavijo tudi zelo splošni bolezenski znaki, kot so povišana telesna temperatura, hujšanje, driska, povečane bezgavke itd. Vsem je skupno predvsem to, da je treba nujno k zdravniku. O težavah in sumu na spolno prenesljivo bolezen pa je treba obvestiti tudi spolnega partnerja oziroma partnerje, da se lahko zdravijo, če je treba, tudi ti. Z zdravnikom se je dobro posvetovati tudi ob sumu, da smo se izpostavili tveganju, priporoča Klavsova. Še najboljše pa je, da se izognemo tveganju oziroma ga omejimo. Zelo ga zmanjšamo, če imamo spolne odnose le z enim partnerjem, ki nima spolnih odnosov z drugimi in nima spolno prenosljivih okužb. Prav tako ga omeji tudi pravilna uporaba kondoma pri spolnih odnosih z vsemi drugimi spolnimi partnerji.
