Številne ustanove, ki svoj dobiček ustvarjajo na plečih živali, počasi izginjajo. Takšni so denimo cirkusi. Tudi pozivi po zapiranju živalskih vrtov so prisotni že nekaj časa. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali se nam bo morda čez nekaj desetletij zdelo podobno nesprejemljivo lastiti si psa, mačko ali katerokoli žival.

Nekaterim ljubljenček pomeni več kot partner

Britanska industrija, ki se ukvarja s skrbjo za hišne ljubljenčke, je vredna več kot deset milijard evrov. Če to dejstvo postavimo v pravilen kontekst, niti ni več tako presenetljivo. V nedavni raziskavi je namreč dvanajst odstotkov Britancev priznalo, da imajo svojega ljubljenčka raje kot partnerja. Skoraj četrtina sodelujočih z večjo naklonjenostjo razmišlja o svojem ljubljenčku kot pa o najboljšem prijatelju. Zanimiv je tudi podatek, da devet odstotkov vprašanih Britancev priznava, da imajo žival raje kot svojega otroka. Britanski popis prebivalstva iz leta 2011 je pokazal, da 90 odstotkov vprašanih ljubljenčke šteje med družinske člane. 16 odstotkov lastnikov se ni ustavilo zgolj pri besedah – svoje živali so zares vključili v redni popis prebivalstva.

Hal Herzog, profesor psihologije in eden prvih antrozoologov, se ukvarja s proučevanjem odnosov med ljudmi in živalmi. »Vse več ljudi vidi svoje ljubljenčke kot ljudi. Uvrščajo jih med družinske člane in med najboljše prijatelje,« je dejal za Guardian. Prepričan je, da nas takšno razmišljanje pripelje do moralnih težav. »Če ljubljenčkom pripisujemo človeške lastnosti, se težje do njih obnašamo kot do živali. Tako se tudi zmanjša naša pravica do nadzorovanje njihovega življenja,« je pojasnil svoje pomisleke.

Človeštvo ima ljubljenčke šele zadnji dve stoletji

Zgodovina človeštva je tesno prepletena z lastninjenjem živali. Toda večina živali, ki so bile v lasti ljudi, so bile za delovno silo. Doživljanje občutkov povezanosti z živalmi je precej nov pojav v zgodovini človeštva.

Predlani je vlada Nove Zelandije sprejela sklep, ki določa, da so živali čuteča bitja in da jih ljudje ne smejo šteti kot svojo lastnino. Novozelandski odločitvi je sledila tudi kanadska provinca Quebec. V večini držav je sicer z zakonom določeno, da mora lastnik svoji živali zagotoviti osnovne standarde.

Etična spornost lastninjenja živali

Živali nam seveda ne morejo povedati, ali so vesele, da so naši ljubljenčki. »Mnenje, da imajo ljubljenčki dandanes več glasu, je samo iluzija,« pravi bioetičarka Jessica Pierce. »Morda s pretiranim počlovečenjem živali povzročamo, da postajajo v svojem bistvu nevidne,« je še dodala. Z njo se strinja tudi Han Herzog. »Bolj, ko o živalih razmišljamo kot o ljudeh, bolj etično sporno je, da si jih lastimo,« je povedal za Guardian.

Imeti ljubljenčka je po njegovem neke vrste modna muha, ki sicer traja že precej dolgo, a bo sčasoma izzvenela. Meni, da bi v prihodnosti morda lahko ljubljenčke nadomestili roboti.