Turisti, ki derejo v mesto, s svojimi odprtimi denarnicami več gospodarskim dejavnostim in njihovim delavcem omogočajo soliden prihodek. Povprečen gost v Ljubljani vsak dan zapravi 150 evrov. Celoten ljubljanski turistični izkupiček je bil lani 23,7 milijona evrov, letos bo 27,6 milijona evrov. V Bovcu denimo povprečen turist pusti 94 evrov na dan. Vršilec dolžnosti direktorja Turizma Sotočje Janko Humar računa, da so turisti zgolj julija v Bovcu pustili 2,2 milijona evrov.
V včerajšnjem Dnevniku smo analizirali, kako sredstva, ki se iz turističnih žepov stekajo v občinski proračun – gre za turistično takso in koncesijo od iger na srečo – porabijo občine. Kolikšen pa je turistični prispevek za gospodarstvo?
Močno zadolženo hotelirstvo počasi na zeleno vejo
Lani so imeli vsi hotelirji in sobodajalci v Ljubljani skoraj 137 milijonov evrov skupnega prometa in leto končali z 8,4 milijona evrov dobička. Dodatnih 298 milijonov evrov prihodkov so imeli ljubljanski gostinci in leto končali s 6,7 milijona evrov dobička.
Na Bledu so imeli hotelirji in sobodajalci 14,4 milijona evrov skupnih prihodkov, a so leto vsi skupaj kljub temu – predvsem zaradi dolgov in obveznosti iz preteklih let (šest blejskih hotelov in več apartmajev, ki so bili v lasti družbe Sava Turizem, je pred slabima dvema letoma prevzela slaba banka, od te pa pozneje SDH) – končali s slabimi 300 tisočaki minusa. Blejski gostinci pa so ob 9,4 milijona evrov prihodkov leto končali s slabim milijonom dobička.
Piranski hotelirji so imeli lani 74 milijonov evrov prihodkov in leto končali s 3,3 milijona evrov dobička, gostinci pa so imeli 30,8 milijona evrov prihodkov in leto končali z 1,1 milijona evrov dobička, kaže analiza, ki so jo za Dnevnik naredili v družbi Bisnode, poslovne informacije in analitika.
Vsi slovenski hotelirji so lani ustvarili skoraj 554 milijonov evrov dobička in leto končali – zaradi dolgov (omenjena Sava zajema skoraj tretjino slovenskega turizma) – s 17,8 milijona evrov dobička. Za primerjavo, leta 2014 so hotelirji in sobodajalci ob 522 milijonih evrov prihodkov leto končali z 88,2 milijona evrov izgube.
Ljubljana ni prenasičena
Toda kdaj je presežena meja, ko negativne plati turističnega navala presežejo njegove pozitivne, denimo finančne učinke? V Ljubljani meščani že glasno godrnjajo nad turisti, ki so okupirali njihovo mesto do te mere, da se v njem počutijo kot tujci. Je Ljubljana turistično prenasičena? »Pogosto se pojavlja zamenjava med občasno prenasičenostjo posameznih točk v središču mesta, ki jo soustvarjamo meščani, in prenasičenostjo s turizmom, o kateri v Ljubljani ne moremo govoriti,« so prepričani v zavodu Turizem Ljubljana. V podkrepitev navajajo rezultate TourMIS, ki meri turistično nasičenost glede na razmerje med številom nočitev in številom prebivalstva. Ljubljana s 4,5 nočitve na posameznega prebivalca zaseda 42. mesto med 64 evropskimi mesti. Najbolj zasičene so Benetke s 26,6 nočitve na prebivalca, sledi Salzburg z 19,3 nočitve na prebivalca ter belgijski Brugge s 14,9 nočitve na prebivalca. Barcelona je šele na sedmem mestu s 13,4 nočitve na prebivalca.
»Lani je imela Ljubljana v vseh letnih časih podpovprečno število nočitev na prebivalca,« navajajo v Turizmu Ljubljana ter dodajajo, da se zavedajo »nevarnosti neupravljanja turističnih tokov, ki so se že zgodile nekaterim mestom v Evropi«. Prav zato, zatrjujejo, so njihove aktivnosti usmerjene ne zgolj v statistiko in povečevanje obiska ter števila nočitev, temveč v obiskovalce, ki bodo v državi ostali dlje, več zapravili, obiskali restavracije, kulturne institucije, odšli v regijo in po Sloveniji.
Turizem za gospodarstvo – na račun prebivalcev
Predavatelj na študijskem programu management turističnih destinacij na portoroški Turistici Tomi Brezovec poudarja, da je pri upravljanju turistične destinacije ključno usklajeno delovanje turističnih ponudnikov, javnega sektorja in prebivalcev. »Specifičnost turizma je, da ga ni mogoče izolirati od vsakodnevnega življenja prebivalcev. Na to se prevečkrat pozablja in načrtovanje turizma poteka v spregi kapitala in politike, brez upoštevanja potreb oziroma na račun lokalnega prebivalstva,« pravi. Tudi pri načrtovanju avtoceste, ki posega v naravno okolje, se navsezadnje izdelajo študije vpliva na okolje in zgradijo nadhodi ter prehodi, ki zagotavljajo divjadi gibanje po prostoru, karikira. »Pri razvoju turistične infrastrukture pa študij, ki bi preučile vpliv investicije na vsakdanje življenja krajanov, ne izdelujemo,« poudarja. »Da turizem pomeni pritisk na prometno in komunalno infrastrukturo, ustvarja neravnotežje v odnosu med domačini in obiskovalci, pa je že dolgo očitno in na to stroka opozarja že vsaj štirideset let,« dodaja Brezovec.
Prav zato je tako pomembno prelivanje dobičkov turizma v destinacijo. »Model turistične takse gre sicer v tej smeri, a je način izvajanja in nadzora neustrezen,« doda Brezovec. Na to so opozorili tudi v piranski in bovški občini, kjer župana opažata, da nekateri sobodajalci takse ne plačujejo redno.
