Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, ki naj bi jo vlada sprejela po poletnih počitnicah in temelji na zeleni, aktivni in zdravi Sloveniji ter »petzvezdičnih doživetjih«, je trenutno v medresorskem usklajevanju, podatki, koliko bo stala uresničitev naštetih ciljev, pa so še velika skrivnost. Toda če denarja ne bo dovolj, lahko tudi šesto turistično strategijo v Sloveniji doleti podobna usoda, kot je njeno predhodnico – domala vsi cilji, zapisani v njej, so ostali neuresničeni.
Turistična rast dveh hitrosti
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek ocenjuje, da bi samo za turistično promocijo Slovenije potrebovali 20 milijonov evrov na leto. Po prejšnji strategiji bi morali imeti za ta namen letos na voljo dobrih sedemnajst milijonov evrov, a jih je pet milijonov manj, saj je Janševa vlada v letu sprejetja prejšnje strategije (2011) proračun za promocijo prepolovila, ne povečala.
Pripravljalci nove turistične strategije – Konzorcij poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in podjetje Horwath HTL – so zaradi finančne negotovosti politikom v premislek ponudili dva scenarija oziroma turistično rast dveh hitrosti. Po prvem načrtu bi se država sprijaznila z dosedanjim tempom turistične rasti (štiriodstotna letna rast števila tujih turistov in triodstotna rast potrošnje) brez večjih naložb v turistično infrastrukturo. Drugi načrt, za uresničitev katerega bi bili potrebni izdatne infrastrukturne naložbe, spremembe zakonodaje, učinkovitejše trženje…, pa predvideva pospešen turistični razvoj, rezultat katerega bi bile v uvodu omenjene številke. O ukrepih in potrebnem denarju zanje naj bi se gospodarsko ministrstvo z drugimi ministrstvi usklajevalo ta in prihodnji mesec, zato minister Zdravko Počivalšek pričakuje, da bo vlada strategijo potrdila septembra.
Turistična taksa bi lahko poskočila tudi na tri evre
Ena ključnih sprememb, ki jih predvideva nova strategija, naj bi bilo zmanjšanje števila turističnih makroregij s 13 na štiri. Glede na to, da je Slovenija edina evropska država, v kateri se na obvladljivih razdaljah stikajo tri globalno prepoznavne turistične regije – Alpe, Mediteran in Panonska nižina, bo Slovenija po novem razdeljena na tele štiri makroregije: Ljubljana in osrednja Slovenija, alpska Slovenija, termalno-panonska Slovenija in mediteranska Slovenija.
V strategiji je predvideno tudi povišanje turistične takse, ki je Slovenija pobere okoli 12 milijonov evrov na leto. Po novem naj bi, tako pravi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, najbolj turistični kraji smeli zaračunavati do tri evre turistične takse na prenočitev. Obeta se tudi sprememba zakonodaje, ki bo omogočila gorsko kolesarjenje v naravnem okolju, žičniške naprave pa naj bi poslej spadale med lokalno javno infrastrukturo. Na vprašanje, kdaj se bo nova strategija začela izvajati, nam je Počivalšek odgovoril: »Če sem odkrit, jo v pomembnih segmentih že izvajamo. V strategiji bomo le zapisali to, kar je treba narediti. Nastala je v sodelovanju z gospodarstvom na terenu, z lokalno skupnostjo in državo, medtem ko so se prejšnje strategije s tem sodelovanjem le spogledovale,« trdi minister, v turističnem gospodarstvu pa pravijo, da so na pripravljalnih delavnicah res sodelovali, na vpogled v osnutek strategije, v katerem bodo opredeljeni konkretni ukrepi in finančni viri za njihovo izvedbo, pa še vedno čakajo.
