Gradnjo avtoceste je omogočila sprememba šest let starega zakona, s katerim je predsednik Evo Morales območju Tipnis zagotavljal, da gradbenimi projekti ne smejo poseči vanj. Prav Morales pa je zdaj največji zagovornik stališča, da se je ta status spremenil, domnevno zaradi izboljšanja življenjskih razmer staroselskih ljudstev z novo infrastrukturo.
»To je začetek uničevanja zaščitenih območij v Boliviji,« je za Guardian dejal Ferdinand Vargas, eden od vodij staroselcev v Tipnisu. Prometna povezava čez pol Slovenije veliko območje je za bolivijsko vlado pomembna zaradi dostopa do naravnih bogastev in vzpostavljanja novih nasadov koke, trdijo nasprotniki projekta. Staroselska ljudstva projektu nasprotujejo, saj modernizacije njihovega rodnega območja ne potrebujejo. Njihove avtoceste so reke, pravijo v tamkajšnjih plemenih, ki skupno štejejo okoli 4500 ljudi.
Toda bolivijska vlada se za nasprotovanja staroselcev in opozicije ne zmeni. Zdi se, da je boj staroselcev in opozicije proti Moralesu izgubljen. Z gradnjo nekaterih mostov so se namreč dela na trasi avtoceste že začela, in to še pred potrditvijo novega zakona v parlamentu. Okoljevarstvene in nevladne organizacije medtem opozarjajo na škodo, ki bo nastala z novo prometnico v pljučih sveta. Ta se zaradi čezmerne sečnje ožijo tudi v drugih južnoameriških državah.
Z novo avtocesto se bo namreč omogočil dostop ljudem, ki na črno sekajo les. Po nekaterih ocenah naj bi se v petnajstih letih rezervat Tipnis zaradi sečnje zmanjšal za 64 odstotkov, brez prometnice pa bi se zaradi vse pogostejše črne sečnje zmanjšal »le« za 43 odstotkov.
