Prebivalci turistično najbolj obiskanih evropskih mest že dolgo opozarjajo na negativne posledice, ki jih prinaša preveliko število turistov. V zadnjem mesecu se je po najbolj turističnih evropskih mestih razmahnilo proti-turistično gibanje.
Razmah proti-turističnih protestov
Protesti proti turistom v najbolj obleganih mestih niso nikakršna novost, so pa v zadnjem času vse pogostejši. Katalonska anarhistična skupina Arran je v začetku meseca objavila posnetek, kako njeni člani uničujejo kolesa, namenjena za izposojo, in kako na turistične avtobuse pišejo proti-turistične slogane, kot je denimo »turisti uničujete naše soseske«. Španski premier Mariano Rajoy se je od protestov distanciral in jih označil za »ekstremistične«.
Protesti se vrstijo tudi drugod po Španiji: na Majorki in v San Sebastianu, kjer so proti-turistični shod napovedali za jutri. Španija je sicer v letu 2016 sprejela 75 milijonov turistov, od tega jih je 18 milijonov obiskalo Barcelono, kar katalonsko prestolnico postavlja na prvo mesto najbolj priljubljenih španskih mest.
V zadnjem času je vse več protestov tudi v Benetkah, od koder se domačini zaradi poplave turistov in slabše kakovosti življenja množično izseljujejo. Po poročanju britanskega Guardiana se je število prebivalcev najbolj slavne lagune na svetu, ki jo letno obišče okoli 20 milijonov turistov, v zadnjih 70 letih zmanjšalo s 170 na 55 tisoč.
Svetovna turistična organizacija brez konkretnih predlogov
Težave, ki jih prinaša masovni turizem, prepoznavajo tudi v Svetovni turistični organizaciji. Generalni sekretar organizacije Taleb Rifai je za Guardian dejal, da je porast proti-turističnih protestov pojav, ki ga je treba spremljati nadvse resno. Pri Svetovni turistični organizaciji menijo, da bi morala mesta sprejeti več ukrepov za omiljenje težav, ki jih prinaša masovni turizem, in da rešitev nikakor ni v popolnem zaprtju mest za turiste.
Po mnenju Duncana McCanna, raziskovalca v podjetju New Economics Foundation, je težava v vse večjem številu turistov, kakršni so tudi turisti s križark, ki mesta obiščejo zgolj na kratko in si ogledajo samo nekaj glavnih znamenitosti.
Turistična prenasičenost tudi v Dubrovniku
Tudi v hrvaškem Dubrovniku se soočajo s težavami, ki jih prinaša masovni turizem. Župan Mato Franković je za The Telegraph dejal, da bodo v naslednjih dveh letih drastično omejili število turistov. Po priporočilu UNESCA bi naj mesto dnevno sprejelo do 8000 turistov, toda po besedah župana bodo to število še prepolovili. »Nisem župan zato, da ljudi osrečujem, pač pa da izboljšam kakovost življenja v mestu,« je dejal. Zaveda se, da bo s tem verjetno razjezil ponudnike križarjenj. »Moje glavno vodilo je, da turistom omogočim čim bolj kakovostno doživetje, kar v trenutnih pogojih ni možno,« je odločen Franković, ki se zaveda, da bo s tovrstnimi drastičnimi ukrepi znatno zmanjšal dobiček, a pričakuje, da bo čez čas Dubrovnik postal vrhunska in prestižna turistična destinacija.
Turiste najbolj motijo prav turisti
Nekoliko ironični so izsledki raziskave, ki so jo je lani izvedli pri nekem lokalnem katalonskem časopisu in v kateri so sodelovali turisti. Slednji so namreč kot največjo pomanjkljivost obiska navedli prav preveliko število turistov.
