Začetki organiziranega reševanja v Premogovniku Velenje po dostopnih pisnih virih segajo v leto 1893, ko je 30. januarja in 20. februarja v jami eksplodiral metan in so ponesrečene rudarje na površje iz jame prinesli drugi rudarji. Za uradni začetek delovanja jamske reševalne čete pa velja 20. julij 1907, ko so imeli takratni reševalci ob navzočnosti inšpektorja prvo vajo reševanja v novih prostorih reševalne postaje. Šele takrat so imeli na voljo tudi izolacijska dihalna aparata.
Četa je leta 1926 štela petnajst članov in razpolagala s sedmimi izolacijskimi dihalnimi aparati različnih tipov. Rudarska reševalna služba pa se je ves čas razvijala in izpopolnjevala, tako na področju opreme kot tudi kadrov. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila proizvodnja premoga na vrhuncu, letno pa so izkopali pet milijonov ton premoga, je bila reševalna služba najštevilčnejša. Leta 1984 je bilo v njej 272 članov, med temi je bilo kar 215 aktivnih reševalcev.
Nenehna skrb za varnost
»Ozaveščanje zaposlenih, da lahko za večjo varnost pri delu največ naredimo sami, vzpostavitev vrhunskega varnostnega sistema, izdelan načrt obrambe in reševanja ter številni drugi ukrepi so le del aktivnosti, ki so potrebne za zagotavljanje najvišje možne stopnje varnosti,« pravi mag. Bogdan Makovšek, glavni tehnični vodja Premogovnika Velenje in hkrati vodja rudarske reševalne službe. »Kljub naštetemu pa zaradi specifike dejavnosti, ki se odvija 500 metrov pod površjem zemlje, v jami še vedno lahko pride do neljubih dogodkov in izrednih razmer. In v takšnih razmerah so dobro usposobljeni jamski reševalci ključni in tisti, na katere se lahko vedno zanesemo,« pravi Makovšek.
Pred petimi leti gorelo v muzeju
Danes dobro opremljena jamska reševalna četa šteje 96 članov, od tega 76 reševalcev, ki so usposobljeni za delo z izolacijskim dihalnim aparatom. Dobro pa je poskrbljeno tudi za izobraževanje reševalcev. »Zanje organiziramo strokovna predavanja in usposabljanja s področja nudenja prve pomoči, pri čemer sodelujemo z zdravniki, preverjamo znanje nameščanja reševalnih aparatov, izvajamo fizično testiranje oziroma tako imenovani Cooperjev test ter testiranje v dimni komori, organiziramo reševalne vaje v jami in v požarnem rovu,« še dodaja Makovšek. Rudarska reševalna služba, v okviru katere sta organizirani jamska reševalna četa in reševalna postaja, je od leta 2000 največkrat, in sicer šestkrat, posredovala zaradi izriva plinov na odkopnih mestih, petkrat zaradi požarov in le dvakrat zaradi sanacije zruška na odkopih. Najbolj pa se je reševalcem v spomin vtisnil požar v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju pred petimi leti, ko je bila aktivirana celotna reševalna služba Premogovnika Velenje. Akcija se je končala uspešno, dva sta se v intervenciji na srečo le lažje poškodovala.
