Če so avantgardni umetniki minulega stoletja šokirali občinstvo z najdenimi predmeti, ki so jih urejali po principu naključja in igre, potem gre BridA korak dlje in estetsko pretvorbo vnesenih najdenih podatkov prepusti matematičnim algoritmom. Gledalec ni več zunanji mislec gledanih objektov, temveč soustvarjalec umetniške izkušnje.
Skupina BridA (Sendi Mango, Jurij Pavlica in Tom Kerševan) je za svojo predstavitev dvajsetletnega delovanja izbrala pet del, okoli katerih je razvila številne variacije, ki so njeno ime ponesle v svet in jo na domačih tleh ustoličile kot enega najpomembnejših slovenskih kolektivov sodobne umetnosti.
Osnovni estetski element Moduxa je kvadrat, najmanjši delček digitalne podobe. Na platnu poteka igriva plesna koreografija raznobarvnih kvadratkov, ki so prevedeni iz vnesenih podatkov, ti pa se nanašajo na krajino v videu (temperatura, glasovi, kode itd.). Platon bi rekel, da gledamo čiste ideje, saj se je umetnost otresla posnemanja. Kaj pa se zgodi, če gremo v nasprotno smer in skupino obiskovalcev poprosimo, naj fiksirane kvadratke z zaslona preslikajo na papir? Menda so obiskovalci začutili silno željo po ubesedovanju občutkov zaradi ponavljanja nečesa, kar je sestavil računalnik. In to zadostuje, da v času individualizma in tehnizirane komunikacije omogočimo obiskovalcem, da se formirajo kot skupnost.
Naslednji projekt je Trackeds, ki je videti, kot da nadzorna kamera iz ptičje perspektive spremlja vozila, ki imajo svojo številko in obliko pikice. Smo vsi nadzorovani, digitalne naprave pa se pogovarjajo neodvisno od nas? Podrobnejši pogled pokaže, da se pike povezujejo z drugimi gibljivimi pikami na cesti in tvorijo mrežo povezav, ki se spreminja povsem naključno ter ob visokih in nizkih zvokih igrivo ustvari glasbeno-plesno koreografijo. BridA tako ponudi model za spodbujanje domišljije in igre ob čistem užitku spreminjajočih se številk, ki ne pomenijo ničesar. Strah pred digitalnim nadzorom je premeščen v prostor igrivih naključij, s čimer se sprostijo gledalčeve napetosti. Ta si ta svet in sebe v njem predstavlja drugače – razigrano in ustvarjalno – kar razvija naslednje, verjetno najboljše delo na pregledni razstavi Medprostorski modul. Tokrat je naša telesna prisotnost v prostoru predmet mrežne predelave, kjer zaznavamo – in smo sami sebi predmet zaznave med poigravanjem, ki sprošča ustaljena spoznanja in nas tako osvobaja pri doživljanju sveta. Zaman pa čakamo na trenutek dramatičnega vrhunca. Nič se ne zgodi, razen dejanje pretvorbe telesa v geometrijsko telo v posnetku prostora, v katerem stojimo. BridA zavestno odteguje trenutek finalizacije ali poučnosti in vednosti, ker želi, da gledalec postane del umetniške izkušnje in zanjo prevzame polno odgovornost.
BridA ponuja umetniški model sproščenega in igrivega spoprijemanja z vprašanji digitalne dobe. Lahko smo prestrašeni in polni dvomov ali pa navdušeni digitalni friki : v vsakem primeru bomo skozi doživljanje in sodelovanje v umetnosti Bridinih projektov pretresli lastna gledišča. Kakovost kolektiva je v tem, da za doživljanje njihove umetnosti ne potrebujemo predhodnih znanj in vedenj in da ne obravnavajo vzvodov moči nasilno kot večina sodobne prakse. Skozi humor, igro in naključje namreč obujajo temeljno funkcijo umetnosti – združevanje in formiranje skupnosti.
