Ko dandanes beseda teče o varnosti v avtomobilih, seznamu pripomočkov ni videti konca. Kar je seveda pozitivno in je eden od pokazateljev, kako zelo je na področju varnosti vozil napredovala industrija. Še pred nekaj desetletji je bil namreč praktično edini varnostni pripomoček v avtomobilu tisti, ki ga že dolgo časa ne omenja nihče več, saj je povsem samoumeven: varnostni pas. Njegovi začetki segajo v 40. leta prejšnjega stoletja, tritočkovnega, ki ga bolj ali manj nespremenjenega v večini avtomobilov uporabljamo še danes, je leta 1959 izumil Volvov inženir Nils Bohlin, pri nas pa je njegova uporaba zakonsko obvezna že od zgodnjih 80. let prejšnjega stoletja. Takrat so bili tritočkovni varnostni pasovi sicer še bolj kot ne omejeni na sprednja sedeža, pozneje je pripenjanje postalo obvezno tudi na zadnjih sedežih, trenutna globa za kršitev neuporabe varnostnega pasu, ki znaša 120 evrov, pa velja od leta 2008.
Zadaj se pripenjamo manj
»Varnostni pas je še vedno eden najboljših izumov oziroma naprav za zaščito potnikov v vozilih. Povprečen odrasel človek lahko z močjo lastnega telesa še obvlada sile, ki nastanejo pri trku do hitrosti le 7 kilometrov na uro, vse nad tem pa je prepuščeno sreči in tehnologiji. Ob trku pri 50 kilometrih na uro, kar se nam verjetno zdi počasi, delujejo na telo sile, ki so enake, kot če bi padli deset metrov globoko,« o nujnosti uporabe varnostnega pasu pravi vodja Vesna Marinko iz Javne agencije RS za varnost prometa in dodaja, da tudi vse našteto nekaterih voznikov in sopotnikov ne prepriča o koristnosti uporabe pasov. Še vedno je namreč preveč takšnih, ki se vozijo nepripeti.
Odstotek omenjenih je sicer vedno manjši in tudi na policiji so nam povedali, da se delež uporabe varnostnega pasu v motornih vozilih izboljšuje, a če zapišemo, da so policisti obenem v lanskem letu ugotovili kar 33.836 kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu, je dejstvo, da smo še vedno pri visoki številki. Pri tem so izgovori kršiteljev, zakaj se niso pripeli, še kar tisti »zimzeleni« – zaradi domnevne »le kratke« vožnje ali pa so nanj pozabili. Opozarjanje, da bi morali varnostni pas uporabljati bolj vestno, predvsem pri vožnjah na krajših razdaljah in pri nižjih hitrostih ter pri potnikih na zadnjih sedežih, tako še zdaleč ni pretirano. »Skrb zbujajoč je podatek, da se zadrževalni sistemi pri prevozih otrok ne uporabljajo pri vseh vožnjah, pa tudi, da se še vedno veliko potnikov na zadnjih sedežih ne pripenja z varnostnim pasom – to jih stori le 69 odstotkov,« pravi Marinkova in dodaja, da so posledice nepripenjanja potnikov na zadnjih sedežih lahko hude ne le zanje, ampak tudi za druge v vozilu: »Tudi povsem pravilno pripeti potniki imajo namreč skoraj petkrat večjo možnost, da se med hujšim trkom smrtno ponesrečijo, če za njimi sedi nepripeti potnik!«
A kljub vsemu naštetemu in številnim neizpodbitnim študijam iz tujine, ki kažejo, da je varnostni pas rešil že okoli milijon življenj ter da bi lahko z dosledno uporabo varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev pri vseh potnikih in vseh vožnjah zmanjšali število umrlih voznikov in potnikov za 50 odstotkov ter ob tem tveganje za hude poškodbe zmanjšali za 45 odstotkov, se najdejo tudi takšni, ki trdijo, da varnostni pas nima le pozitivnih vplivov. In čeprav se zaradi nesrečnih okoliščin res lahko zgodi, da je varnostni pas naposled celo kriv za smrtno žrtev, nikakor ne gre pozabiti, da za vsako takšno po drugi strani reši več kot tisoč življenj. Zanimivo tezo pa je razvil tudi strokovnjak za nevarnosti in profesor na londonski univerzi John Adams, ki meni, da varnostni pas sploh ne zmanjšuje števila žrtev v prometu, njegovo razmišljanje pa je povezano s človekovim pojmovanjem nevarnosti. Večini naj se vožnja namreč ne bi zdela nevarna, ko k temu dodamo varnostne pasove in druge pripomočke, pa se večini zdi celo, da se jim nič ne more zgoditi, zato vozijo manj previdno. »Predstavljajte si umetnika na trapezu ali plezalca. Če ju opremimo s čelado, pomožnimi vrvmi ali čim podobnim, se počutita varneje in izvajata prvine, ki jih sicer ne bi. Podobno je pri vožnji s pripetim varnostnim pasom, zaradi katerega vozimo drznejše in nevarnejše, končni rezultat pripenjanja pa je lahko nasproten od želenega,« pravi John Adams.
Ključna je pravilna uporaba
Kakor koli, o nujnosti uporabe varnostnega pasu zaradi kakšnega bolj kot ne osamljenega drugačnega mnenja niti slučajno ne gre dvomiti, ne nazadnje se takšna najdejo pri vsaki stvari. Dodajmo pa, da nikakor ni pomembno le, da varnostni pas uporabljamo, temveč tudi, kako ga uporabljamo. Če se vrnemo k zgoraj omenjeni »krivdi« pasu za hujšo poškodbo ali smrtno žrtev, do tega namreč po navadi pride ravno zaradi nepravilne uporabe. Kako pas pravilno namestiti, nam je, kolikor je to z besedami le mogoče natančno, opisal trener varne vožnje v centru Blagomix Logatec Samo Rep: »Večina vozil ima varnostni pas nastavljiv po višini. Ko izvlečemo varnostni pas in ga zapnemo v sponko, ga je treba nekoliko zategniti, tako da se čim bolj prilega telesu. Pravilno je, da varnostni pas poteka čez pas od levega boka do desnega. Pod pasom ne sme biti predmetov, ki so po navadi v žepih, saj se ob trku varnostni pas zategne s takšno silo, da bi nas predmeti, kot so ključi, vžigalnik in podobni, lahko poškodovali. Od desnega boka nato pas poteka navzgor nad prsnico in čez ključno kost proti stebričku. Paziti moramo, da varnostni pas ni preblizu vratu ali čez rame. V hladnejših dneh, ko imamo oblečena debelejša oblačila, pa jih potegnemo izpod varnostnega pasu, da je ta čim bolj ob telesu. Varnostni pas mora biti zategnjen ob telo tako, da nima zračnosti – le tako služi svojemu namenu.«
Rep je ob tem dodal, da sta z varnostnim pasom »povezana« tudi zračna blazina in vzglavnik. Ob nepravilni uporabi varnostnega pasu gre lahko telo preveč naprej proti volanu, tako da se zračna blazina sproži v glavo voznika in ga pri tem poškoduje – pride lahko do zloma nosu, čeljusti ali celo tilnika. Zračna blazina se mora sprožiti v prsni koš, seveda ob pravilni uporabi varnostnega pasu. Vzglavnik pa ob trku zadrži sunek glave nazaj, da ne pride do zloma vratu – tilnika. Zato mora biti vzglavnik zmeraj navzgor do višine glave.
