Zadnja tragična nesreča, ki se je zgodila v zgodnjih nedeljskih urah na ajdovski obvoznici, je ponovno obudila problematiko (ne)pripenjanja z varnostnim pasom. Kako bi se končala nesreča avtomobila, v katerem so sedeli trije mladi, ki so trčili v odbojno ograjo in drog javne razsvetljave, če bi bili vsi trije pripeti, nima smisla ugibati. Dejstvo pa je, da so bili vsi trije v avtomobilu nepripeti in da je potnik na zadnjem sedežu umrl, voznik je bil hudo poškodovan, drugi sopotnik pa lažje. Dejstvo je tudi, da uporaba varnostnega pasu za polovico zmanjša tveganje za hujše poškodbe ter smrt voznika in sopotnika na sprednjem sedežu. Na zadnjih sedežih varnostni pas tveganje za najhujše posledice zmanjša za četrtino.
Zadaj pripeti le dve tretjini
»Varnostni pas je najučinkovitejši pri neposrednih trkih od spredaj in pri prevrnitvah,« pojasnjujejo v agenciji za varnost prometa, ki prav v teh dneh skupaj s policijo, šolami, občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in nevladnimi organizacijami usmerjajo nacionalno akcijo Vam je že KLIKnilo?.
Glede na podatke agencije vsem namreč še ni: lani še vedno vsak deseti voznik osebnega avtomobila ni bil pripet. Enako je s sopotniki na sprednjem sedežu. Zadaj se pripneta približno dve tretjini odraslih potnikov, je pa na zadnji klopi ustrezno pripetih 93 odstotkov mlajših otrok.
In zakaj se še vedno najdejo takšni, ki se med vožnjo ne pripenjajo kljub bistveno večjemu tveganju za hujše posledice ob morebitni nesreči? »Raziskave kažejo, da je pripenjanje stvar navade. Kdor je od malega vajen uporabljati varnostni pas, bo to vedno počel. Obstaja pa neko protislovje. Po eni strani večina ljudi meni, da je pripenjanje varno, a nekateri od njih pasu kljub temu ne uporabljajo. Manjšina pa trdi, da se ne pripenjajo zato, ker bi jim v primeru nesreče pas preprečil, da bi se izvlekli iz zverižene pločevine. Ta strah pa ni utemeljen,« je za Dnevnik pred kratkim razmišljal dr. Marko Polič, psiholog, ki se ukvarja z vedenjskimi vzorci v prometu.
Najvestnejši na avtocestah
Globa za neuporabo varnostnega pasu znaša 120 evrov, večja motivacija od kazni pa bi bile bržkone lahko tudi statistične tabele, ki jih polnijo v agenciji za varnost prometa. Te pričajo, kako delež nepripetih drastično naraste, ko govorimo o smrtnih žrtvah. »Lani je v Sloveniji umrlo 45 voznikov in 16 potnikov osebnih vozil. Enaindvajset od njih v času nesreče ni uporabljalo varnostnega pasu,« razlagajo v agenciji. Gre za 34-odstotni delež nepripetih med smrtnimi žrtvami, ki je bil lani celo nekoliko nižji kot sicer. Leta 2013 je bilo med žrtvami iz osebnih avtomobilov kar 44 odstotkov takšnih, ki med vožnjo niso uporabljali varnostnega pasu. Vozniki in potniki so najpogosteje pripreti na avtocestah, sledijo regionalne ceste, najmanjši delež pripetosti pa je na ulicah znotraj naselij, kjer se zaradi manjših hitrosti avtomatično počutimo varnejše, čeprav ni (vedno) tako.
