Slovenski državni holding (SDH), ki ima skupaj s Kadom v Krki skoraj tretjinski delež, je že aprila madžarski svetovalni družbi McKinsey & Company naročil izdelavo študije o poslovanju Krke in zanjo odštel 183.000 evrov. SDH namreč ni bil povsem zadovoljen s poslovanjem Krke, predvsem s strategijo poslovanja, češ da družba ne ustvarja tolikšnih dobičkov, kot jih je v preteklosti. Na omenjene očitke se je sredi junija odzval predsednik uprave Krke Jože Colarič in za Dnevnik povedal, da je analiza o Krkini strategiji »zgolj skromna zbirka javno znanih podatkov«. Kljub temu da je Krka presenetila že z dobrimi poslovnimi rezultati v letošnjem prvem četrtletju, pa so presenetljivo dobri poslovni rezultati tudi za letošnjih prvih šest mesecev.
Po nerevidiranih podatkih je tako skupina Krka v prvem polletju ustvarila za 655 milijonov evrov prihodka od prodaje, kar je 8,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani in največ v posameznem polletju do zdaj. Čisti dobiček je bil višji za 31 odstotkov in je znašal 91,7 milijona evrov. Krka je prihodke najbolj povečala v vzhodni Evropi, in sicer za 38,4 milijona evrov oziroma za 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prodajo je povečala v vseh regijah, razen v zahodni Evropi, kjer je bila prodaja za pet odstotkov nižja kot v primerljivem lanskem obdobju.
Ali se je trend poslovanja obrnil navzgor?
»Preseneča predvsem močan obrat prodaje na nekaterih prej šibkejših vzhodnih trgih, k temu pa je prispevalo tudi močno okrevanje rublja in s tem rast v Rusiji. V primerjavi s četrtletnimi podatki je določeno stabilizacijo mogoče opaziti tudi na zahodnih trgih, kjer je okrevanje doživela predvsem prodaja v Franciji. Čeprav je bila presenetljiva že sama rast prodaje, je Krka še bistveno bolj presenetila z izboljšanjem dobička. S tem je uprava Krke vsekakor vrnila žogico lastniku,« pravi analitik Matej Šimnic iz Alte. Vendar opozarja, da bodo šele prihodnja četrtletja pokazala, ali se je pri novomeškem farmacevtu negativni trend obrnil. »Določen del izboljšanja marž je prišel iz prodaje donosnejših izdelkov, hkrati pa so se zaradi povečanih zalog odlagali določeni stroški. Prihodnja dobičkonosnost bo močno odvisna od uspešnosti prodaje zalog oziroma novih izdelkov v drugem polletju,« meni Šimnic.
Delnic še ne prodajte
Tečaj delnice Krke je danes, kljub drugačnim pričakovanjem, na borzi malenkostno padel, na 54,99 evra. Za primerjavo: 27. julija lani je bilo treba za Krkino delnico odšteti okoli štiri evre več, saj je bila vredna 58,95 evra. V letošnjem prvem polletju je tečaj delnice pridobil štiri odstotke vrednosti. »Čeprav je ob upoštevanju dividend delnica Krke vseeno nekoliko okrevala in so bili rezultati za drugo četrtletje nad pričakovanji, pa vlagatelji očitno še niso povsem prepričani, kako se bo podjetje soočilo z izzivi farmacevtskega trga. Hkrati je uprava Krke precej previdna pri svojih izjavah in s tem vlagateljem ne vliva posebnega optimizma, ki očitno potrebujejo precej spodbude. Strategija poslovanja družbe pa naj bi bila objavljena šele konec novembra,« ocenjuje Šimnic. Na vprašanje, ali naj lastniki Krkine delnice prodajo ali držijo, pa Šimnic odgovarja: »Trenutno imamo priporočilo, naj delnice držijo, dokler ne dosežejo cene 58 evrov.«
