Evropska centralna banka (ECB) je na četrtkovem zasedanju ohranila nespremenjene pogoje. Kapitalski trgi so ves teden željno pričakovali tudi podrobnejše informacije ECB o morebitnem zmanjšanju obsega izrednih denarnih ukrepov. Trenutni stimulativni paket mesečnih odkupov vrednostnih papirjev se namreč izteče decembra, poleg tega se je v evrskem območju gospodarska rast okrepila, deflacijsko tveganje pa zmanjšalo. Predsednik Mario Draghi je odločitev o postopku umika monetarnih spodbud preložil na jesen in je bil hkrati na tiskovni konferenci jasen, da je »zadnja stvar, ki jo upravni odbor ECB želi, prehitro zaostrovanje finančnih pogojev«. A očitno Draghijeva izjava ni povsem prepričala vlagateljev, saj je med zasedanjem evro v primerjavi z dolarjem pridobil kar 1,5 odstotka. Močnejši evro zaradi pritiska na dobičke družb ni preveč dobra novica za gospodarsko rast evrskega območja, iz česar bi lahko sklepali, da se hiter umik monetarnih spodbud v evrskem območju vendarle ne bo zgodil v kratkem. V obratni situaciji so ZDA, kjer šibkejši dolar že pomaga novemu zagonu gospodarske rasti. Gospodarski podatki, objavljeni v preteklem tednu v ZDA, so bili spodbudni: rast obsega novogradenj in rast odobrenih gradbenih dovoljenj sta se junija glede na mesec prej okrepili, skoraj rekordno nizko število novih zahtevkov za nadomestilo v primeru brezposelnosti pa kaže na močan trg dela.
Na isti dan kot ECB je zasedala tudi japonska centralna banka (BoJ), ki je tudi ohranila nespremenjeno denarno politiko. Z rastjo izvoza se prebuja tudi japonsko gospodarstvo, na osnovi česar je BoJ dvignila napoved za gospodarsko rast. Veliko coklo pa japonskemu gospodarstvu še vedno predstavlja (pre)nizka inflacija. BoJ je tako zamaknila časovni okvir za doseganje ambiciozno zastavljene 2-odstotne ciljne inflacije. Sodeč po trenutni situaciji bo BoJ zadnja med velikimi centralnimi bankami, ki bo začela zmanjševati monetarne spodbude.
Objave poslovnih rezultatov so se pretekli teden kar vrstile: med zmagovalci so bili švedski proizvajalec bele tehnike Electrolux AB, ki je zaradi visokih temperatur v ZDA prodal več klimatskih naprav, ter tehnološka podjetja (nizozemski ASML, indijski Wipro). Pričakovanja vlagateljev je presegel ameriški tehnološki velikan Microsoft, ki je načrtovan dobiček v četrtletju presegel zlasti zaradi hitro rastočega segmenta »računalništva v oblaku«. Med negativnimi presenečenji izstopa švedska družba Ericsson, katere tečaj delnice je po objavi rezultatov predvsem zaradi dolgotrajnega prestrukturiranja upadel za –15,6 odstotka.
V preteklem tednu so četrtletne poslovne rezultate objavile še tri velike ameriške banke: Goldman Sachs, Bank of America in Morgan Stanely – vse tri so objavile poslovne rezultate, boljše od pričakovanj. Deset največjih ameriških bank je sicer skupaj v zadnjem četrtletju doseglo 30 milijard dolarjev dobička, le nekaj sto milijonov dolarjev manj kot denimo v rekordnem, drugem četrtletju leta 2007.
