Zgodovinska fronta: Od silne vročine so ljudje padali po tleh kot muhe

Hudo poletno vročino zadnjih let in daljša sušna obdobja radi pripisujemo posledicam globalnega segrevanja ozračja, misleč, da takšnih pojavov v preteklosti ni bilo. Toda zgodovinski viri pravijo, da so se s hudimi vročinami in uničujočimi poletnimi nevihtami s točo, ki je pustošila po poljih, vrtovih in objektih, srečevali tudi v za nas precej odmaknjeni preteklosti. Če gre verjeti zapisom o podnebnih katastrofah izpred nekaj stoletij, je v 11. in 12. stoletju ponekod v osrednji Evropi vladala takšna suša, da so brez vode ostale celo tako velike reke, kot so Ren, Drava in Mura. Do danes najbolj dolgotrajno sušo so na tem območju zabeležili leta 1540, ko ni bilo skoraj nobenih padavin vse od aprila do novega leta. Zaradi hudih požarov v naravi so v ognju končala cela naselja, umrlo je veliko ljudi. Ne le v požarih, temveč tudi od vročine in lakote. Če se omejimo zgolj na območje Slovenije, je bila pred zadnjim temperaturnim rekordom, ko so 8. avgusta 2013 v Cerkljah ob Krki izmerili 40,8 stopinje Celzija, najvišja pri nas izmerjena temperatura 5. julija 1950 v Črnomlju: živo srebro se je zaustavilo pri 40,6 stopinje. V začetku 20. stoletja, leta 1905, so časopisi poročali o še višjih temperaturah, ki naj bi segale tja do 44 stopinj, vendar ti podatki niso najbolj zanesljivi, ker ni šlo za uradne podatke pristojnih institucij.

Neznosna vročina zadnjih dni

je delovala v novomeškem okraju z izredno silo. Tri dni, od sobote do ponedeljka, je kazal toplomer po 40 °C, na prisojnih zatišnih krajih pa celo 44 °C. Vsled tega je mnogo delavcev onemoglo. Tej neznosni vročini je sledil grozovit orkan in se je usula strašanska toča. Vihar je podrl v Mirni peči in okolici prav mnogo kozolcev, ruval drevesa, opeka je letela s streh, kot bi deževala. Vozovi z mrvo so se prevračali in ni bilo mogoče niti enega obdržati pokonci! – V trebanjskem sodnem okraju je treskalo v drevesa in treščilo tudi v neko 150 let staro lipo, ki jo je vihar s koreninami vred izruval. (…)

Ne tratite z vodo!

Marsikdo se čudi in morda tudi jezi, da se ljubljanske ceste in trgi vzlic silni vročini ne škrope. Tega pa so krivi nekateri meščani, ki prav po nepotrebnem tratijo z vodo ter jo spuščajo v kanale. Po mnogih hišah so pipe vodovodov ves dan in vso noč odprte ter se izgublja ogromna množina vode brez koristi. Ljubljanski vodovod pa ni tako velikanski, da bi se smelo ravnati z vodo toli lahkomiselno; glavna cev iz Kleč v mesto ne more več dovajati torej toliko vode, da bi jo mogli kar neprestano spuščati v Ljubljanico, in tudi reservoir ne bo zadoščal, ako se z zlorabo vode ne preneha! (…)

Slovenski narod, 5. julija 1905

Posledice hude vročine na Goriškem.

Dne 3. t. m. je pričel goriški pešpolk svoje bataljonske vaje. V popolni vojni opravi in samo s par požirki črne kave odkorakali so vojaki proti Ločniku, Muši in potem proti Prevalom že ob 5. uri zjutraj. A ko so se proti poldnam vračali z vaj proti mestu, onemoglo je 70 vojakov, a kakor pravijo drugi celo 120 vsled prehude vročine. Vojaki so popadali na tla kakor muhe. Onemogla sta med drugimi tudi polkovni zdravnik dr. Haager, ki je bil na kolesu in pa nadporočnik Fritsch, kakor tudi eden poročnik in eden kadet. Pa ne samo vojakom, marveč tudi drugim ljudem, in posebno delavcem, se godi hudo. Umrla je na polju v Mirnu ženjica Gorjanka, ko je žela žito. Enaka nesreča zadela je baje drugo ženjico Gorjanko v St. Andrežu. Na železnici so morali ustaviti delavci delo že ob 10. uri predpoldne. Mnogim delavcem prišlo je slabo. Istotako nekemu inženerju. V St. Andrežu poginila sta vsled vročine dva vola.

Nevihta na Dolenjskem.

Dne 3. t. m. so imeli v Novem mestu velikanski vihar, pomešan s točo. Vihar je prevrnil tudi nekaj poslopij po okolici in razdrl več streh. Iz Mirne poročajo: 3. t. m. popoldne je padala med silnim viharjem in nalivom nenavadno debela toča. Prizadela je znatno škodo. – Toča, debela kakor kurja jajca, je padala v ponedeljek popoldne v Svibnem. Vmes je bilo mnogo tako debele kakor moška pest. – Ljudje ne pomnijo take toče. Naredila je mnogo škode. – Vihar 3. t. mes. je posebno veliko škodo napravil v krajih Droka in Brod. Izruval je drevesa, strgal strehe in prevrnil kozolce. V okolici trebanjski je uničena četrtina pridelkov. – Vihar je prevrnil več s senom naloženih voz.

Slovenec, 5. julija 1905

Najtoplejši dan

Beograd. 29. junija. Na Vidov dan je bila v Beogradu najhujša letošnja vročina. V senci je kazal toplomer 30,7 stopinj Celzija in je ta temperatura ostala vse do večera. Rekord vročine je imel Mostar z 39 stopinjami, takoj za njim pa Zagreb in Ljubljana, dočim je bilo Slavonskem Brodu in Banjiluki 37 stopinj v senci. (…)

Jutro, 1. julija 1935

Vremenska poročila napovedujejo še naprej vroče vreme

Kljub željam vsega prebivalstva, ki v zadnjih dneh komaj prenaša vroče sončne žarke, ne kaže, da bi vročina že v kratkem ponehala ter da bi nastalo vsaj nekoliko bolj znosno vreme. (…) Vremensko poročilo zadnjih dni je javilo, da je bila najnižja temperatura v teh dneh okrog 25 stopinj; Tržačani, ki prenašajo vročino noč in dan, so se temu poročilu zelo začudili, kajti vročina v teh dneh je bila že tako obupna, da res ni nihče opazil, kdaj bi nastopil padec temperature, – razen seveda meteorološke postaje, kateri moramo pač zaupati, oziroma moramo zaupati njenim vremenskim poročilom. (…)

Toda tudi morje nas je v teh dneh »izdalo«, temperatura morja je namreč v teh dneh dosegla že kar 28,4 stopinj. Glede na to število, ki smo ga navedli, si lahko vsakdo predstavlja, da je popolnoma nemogoče iskati ohladitve v morju. (…)

Primorski dnevnik, 6. julija 1950