Čeprav so si na trboveljski občini pred dvema letoma zaželeli lepšega videza urbanega okolja z urejenimi vrtičkarskimi območji, jim je očitno ta projekt padel v vodo. Med okoli desetimi območji je namreč enotno podobo dobilo le vrtičkarsko pobočje pod trim stezo, ki so ga pilotno uredili lansko pomlad. Preostala območja pa so na plazovitem terenu, kar bi vse skupaj precej podražilo. Za primerjavo, na območju pod trim stezo, ki ni bilo zahtevno, so za ureditev komunalne infrastrukture z dostopom do vode in odvozom odpadkov namenili dobrih 30.000 evrov.
Naslednje vrtičkarsko območje, ki bi dobilo novo podobo, je bilo sicer pod kovinarsko šolo, a je geološka analiza območja Novi dom pokazala manjši aktivni plaz severovzhodno od vrtičkarske cone. »Plaz naj ne bi ogrožal hiš ali ceste. Je pa na tem delu precej podtalnice, ki bi jo bilo treba speljati v omrežje meteorne vode, in območje vrtičkov bi bilo treba povsem prekopati in urediti drenažo,« je pojasnila županja Jasna Gabrič, prepričana, da bi med najemniki vrtov naleteli na še večje nezadovoljstvo kot na območju trim steze. Tam je bilo ljudem sprva odveč z vrtov odstraniti nedovoljene ograje, odpadke in druge nedovoljene materiale, a so bili pozneje z novo podobo vrtov in okolice zadovoljni. Z izjemo tistih, ki so morali podreti manjši vikend.
Nedovoljeni objekti na vrtičkih
Takšnih sicer pod kovinarsko šolo ni, saj je postavljenih le nekaj manjših lesenih ut, pojasnjujejo na občini, so pa nekaj na črno zgrajenih hišic opazili na vzhodni strani brega, zunaj vrtičkarske cone. Na njih so namestili obvestila, da jih morajo lastniki odstraniti. »Ker z nami nimajo sklenjene najemne pogodbe, nimamo podatkov, kdo jih je postavil. Trudimo se, da zatečeno stanje uredimo, a zadeve se ne da urediti čez noč,« je dejala Gabričeva in dodala, da so nedovoljeni objekti postavljeni na vseh območjih, čeprav je hribovje povsod plazovito. Tako je denimo pri Špajzerju, ob Šuštarjevi koloniji, na Tereziji in Pod Ostrim vrhom.
Nekateri so si postavili celo zidane objekte, pripoveduje županja, zato so maja na občini sklicali sestanek z najemniki vrtov Pod Ostrim vrhom. »Razložili smo jim, da na vrtičkih ne morejo imeti tovrstnih objektov in da je treba zadevo sanirati v določenem roku,« je o ukrepih za črnograditelje povedala Gabričeva, ki je s sodelavci vtičkarjem razdelila tudi zloženke s smernicami, kaj je na vrtičkih dovoljeno in kaj ne. Vrtne ute so denimo lahko velike največ 16 kvadratnih metrov. Tistim, ki odločbe o rušenju večjih in zidanih hišic ne bi upoštevali, pa podobno kot vrtičkarjem pod trim stezo pred dvema letoma grozi odpoved najemne pogodbe.
Kljub temu da se občini načrt enotne podobe vrtičkarskih con ni izšel, še niso obupali nad idejo, da bi mesto vendarle imelo sodobno vrtičkarsko območje. Idejno zasnovo so pripravili za območje Hohkrautove kolonije, a so imeli težave pri pridobivanju zemljišča, zato zdaj upajo, je še povedala Gabričeva, da bi lahko omenjeno zamisel uresničili na območju Ojstra.
