Ljubljanski grafični bienale sodi s svojo več kot šestdesetletno zgodovino ob bienalih v Sao Paulu, Luganu, Zürichu in Cincinnatiju med najstarejše na svetu. Nastal je v obdobju, ko sta način grafičnega ustvarjanja in njegova reprodukcijska tehnika dovolj avtentično ujela stanje v povojni umetnosti in družbi, in vztrajal ob spremembah umetnostnih tokov, ki so v osemdesetih poudarjali umetniško individualnost, grafiko kot masovno produkcijsko tehniko pa potisnili v ozadje. Ko je kasneje znova zavladala umetniška klima, ki je bila grafiki naklonjena, je z rastjo pomembnosti grafičnega bienala leta 2001 prišla tudi želja po povezovanju z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, kot so fotografija, film in računalniški programi, in letos – presenetljivo – tudi s poezijo.
Bienale brez kuratorja
32. grafični bienale se odreka okviru tematske razstave in se navezuje na pesem. Slednja ni vodilna tema razstave, temveč uteleša simbolni prelom – letošnji bienale namreč nima kuratorja. Kdo je torej izbral 27 sodelujočih umetnikov? Prejemniki velike nagrade zadnjih petih bienalov, denimo Korejec Jeon Joonho (2007) in Slovenec Ištvan Išt Huzjan (2015), so bodisi po nacionalnih ali idejno-tematskih preferencah predlagali po enega umetnika, ki se je udeležil naslednjega dogodka, ti udeleženci so potem imenovali naslednje… Učinke tovrstne odločitve – izogniti se uveljavljenim načinom ustvarjanja razstav – bo mogoče oceniti že na nocojšnjem odprtju.
Umetniki so ob povabilu prejeli tudi pesem Jureta Detele Kriterij rojstva. Istoimenska osrednja razstava bienala je torej nastala kot zaporedje odgovorov ustvarjalcev na razmislek o grafični umetnosti danes in na Detelovo pesem. »Soočili smo jih z gosto, hermetično pesmijo, ki ni interpretativni okvir, temveč način spodbujanja njihovega odziva,« razlagajo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC). Kako torej k umetnosti pristopiti drugače, manj konvencionalno?
Bogastvo različnosti
Odgovor bomo lahko iskali v novih delih umetnikov iz dvanajstih držav, ki bodo do 29. oktobra na ogled v MGLC in v obnovljenem Ustvarjalnem centru Švicarija. Michelle Andrade, Riley Harmon, Ebecho Muslimova, Asuka Ohsawa, Oli Watt in nekateri drugi ustvarjalci, med katerimi sicer ni slovenskih predstavnikov, se bodo prej kot s podobnostjo, ki bi jo utegnila narekovati skupna tema, predstavljali z mnogoterostjo. V MGLC so namreč prepričani, da tovrsten koncept odpira možnosti za nove navezave med razstavljenimi deli. Nemara že danes tudi med uvodnimi performansi na Nizozemskem živeče Hrvatice Nore Turato in Američana Jarretta Keya ali projekcijo Komu pripada ta arhitektura?, ki jo bo na pročelje gradu Tivoli zvečer postavila Brazilka Erica Ferrari.
Da bi letošnji eksperimentalni koncept še temeljiteje pretehtali, bo v galeriji Škuc do 16. julija na ogled tudi razstava To ni ime. Ob vpogledu v nastanek in razvoj letošnjega koncepta se skuša v dialogu z osrednjo razstavo vrniti k bistvu – poiskati načine, kako misliti umetnost zunaj protokolov sodobne umetnosti in kako najti nove poti snovanja razstav.
Hoja, tišina, praznina
Štirimesečni grafični bienale bo sicer zavzel skoraj vso prestolnico. Prejemnik velike nagrade prejšnjega bienala Ištvan Išt Huzjan na razstavi v Mestni galeriji Ljubljana tematizira potovanja; motiv hoje simbolizira umetnikovo spraševanje o družbenem sistemu in medčloveških odnosih. Razstava Izčrpani pomen v Švicariji spremlja eksperimentalno filmsko prakso britanskega režiserja Petra Gidala, zadnjega dobitnika bienalske nagrade za življenjsko delo. Na isti lokaciji se dobitnica nagrade občinstva 31. grafičnega bienala Meta Grgurevič predstavlja s projektom Silenzio, večna prepletenost zank in linij, v katerem se skulptura in njeno gibanje razširita v performans.
V Galeriji Jakopič bo v nedeljo odprtje razstave ene najpomembnejših predstavnic brazilske sodobne umetnosti Marie Bonomi, v Galeriji Kresija pa bo na ogled postavitev Praznina, ki tematizira okoliščine, v katerih se znajde umetnik, ko je pozvan, naj k sodelovanju povabi drugega umetnika. Vsa omenjena razstavišča bodo jutri, na Poletno muzejsko noč, odprta do polnoči, vstop na dogodke bo brezplačen.
