Med nami so ljudje, ki rešujejo življenja, a zanje najverjetneje nikoli ne bomo slišali. Morda so naši sosedje, sodelavci, ki jih vsak dan srečujemo, morda neznanci, ki jih nismo in jih ne bomo nikoli srečali. So neopazni heroji, ki z darovanjem dela sebe rešujejo življenja, so ob slovenskem dnevu krvodajalstva poudarili pobudniki akcije Daruj energijo za življenje, ki poteka ob podpori Rdečega križa Slovenije (RKS), Zavoda RS za transfuzijsko medicino in družbe Petrol že sedmo leto. S skupnimi močmi so v vrste prostovoljnih krvodajalcev v tem času privabili več kot 74.000 novih krvodajalcev. Še zlasti so ponosni na število mladih, ki kri darujejo prvič, saj jih je še dvakrat toliko kot drugod v Evropi.
Navdihujoče zgodbe
Skoraj nepredstavljivo je, koliko posameznikom so krvodajalci v 70 letih organiziranega krvodajalstva v Sloveniji že rešili življenje, poudarjajo v pobudi, kjer si želijo, da bi vsi mi izvedeli kaj več o razmišljanju, predanosti in solidarnosti posameznikov iz velike družine več kot 100.000 krvodajalcev, ki vsako leto darujejo kri. Zato so štirim lani predstavljenim navdihujočim zgodbam predanih krvodajalcev dodali še štiri. »S svojim odnosom do ljudi in življenja kažejo, da imajo darovanje v krvi,« so utemeljili moto letošnjih aktivnosti in dodali, da so lahko zgodbe krvodajalcev v času, ko vrednota človeške solidarnosti vse bolj izginja, navdih prav vsem. Letos so to zgodba Irene Dolinšek iz Pirana, ki s krvodajalsko pravljico Rdeča kapljica navdihuje tudi najmlajše, zgodba zdravstvenega reševalca Boštjana Terbovca iz Tržiča, ki je življenje posvetil reševanju življenj, in zgodba Saše Kodriča iz Maribora, neutrudnega promotorja in ozaveščevalca mladih, ki sodeluje tudi pri izvedbi krvodajalskih aktivnosti študentske akcije Častim pol litra.
To je tudi zgodba policista konjenika Tomaža Celestine iz Šmarnega pri Litiji, ki je na dogodek ob dnevu krvodajalcev pred Zavod RS za transfuzijsko medicino prijahal na štirinožcu. Ko ne skrbi za svoj živahni naraščaj ter javni red in mir, daruje kri neznancem in v lokalnem okolju pomaga vsem, ki potrebujejo pomoč, ter spodbuja k solidarnosti tudi druge, je povedal Celestina. Krvodajalec je že od srednje šole in bo kri kmalu daroval že tridesetič. »Z drobnim dejanjem lahko morda rešiš življenje,« razmišlja policist, ki se vsak dan srečuje s situacijami, ko nekdo potrebuje kri. Pa tudi osebna izkušnja, ko je zaradi nesreče v gorah potreboval transfuzijo njegov brat, je v njem utrdila prepričanje, da dela prav.
Med uniformiranimi policisti kar petina krvodajalcev
Policisti so ena izmed najbolj odzivnih krvodajalskih skupin. Lani jih je kri darovalo 1138 oziroma kar 20 odstotkov vseh uniformiranih policistov. Med najbolj odzivne skupine sodijo še vojaki in gasilci, krvodajalstvo pa vse bolj spodbuja tudi veliko večjih poslovnih sistemov, tudi študentje so zelo aktivni.
Predstavniki prometne policije se zavedajo, da potrebujemo največ krvi spomladi in poleti, ko je na cestah več prometnih nesreč, ki so zaradi hitrosti večinoma tudi veliko hujše. Vodja oddelka za cestni promet sektorja uniformirane policije Primož Kadunc zato vsem udeležencem v prometu svetuje, da na cesti vedno ohranijo trezno glavo in mirno kri. Predstavnik policijske motorizirane enote Sandi Sheikha, ki je krvodajalec že od srednje šole, pa se je, kot pravi, zares zavedel, kako pomembno je darovati kri, šele v službi, kjer se vsak dan sooča s situacijami, ko nekdo potrebuje kri. Poleg tega je prepričan, da se dobro z dobrim vrača, in bo kri še naprej daroval.
Komandir postaje konjeniške policije pri Policijski upravi Ljubljana Janez Podobnik je zelo ponosen, da je med policisti v njihovi enoti zavest o pomenu darovanja krvi na izjemno visoki ravni in so jo ob 40-letnici enote darovali skoraj vsi policisti konjeniki.
Boštjan Novak, krvodajalec in strokovni sodelavec RKS, pravi, da so v Sloveniji potrebe po krvi konstantne, zato imajo vedno na zalogi kri za približno desetdnevne potrebe. Ob večjih nesrečah, kot je bila balonarska na Barju ali prometna nesreča pri Postojni, pa se lahko potrebe v trenutku povečajo. V takih trenutkih povabijo krvodajalce na odvzem osebno, v izjemnih dogodkih pozovejo k odvzemu tudi javnost. »Krvodajalci so se vedno takoj odzvali in dokazali izjemno dobrosrčnost in solidarnost,« je poudaril Novak in dodal, da so zelo odzivni tudi mladi. Zato mlade obiskujejo, jim predavajo in nagovarjajo polnoletne srednješolce tudi po šolah. In medtem ko v Evropi daruje kri 3–4 odstotke mladih, je med našimi krvodajalci vsako leto 10 odstotkov novih mladih krvodajalcev. Tudi zaradi tradicije, ki se prenaša iz roda v rod, meni Boštjan Novak.
