»Vlada kot skupščina SDH ne soglaša z minimalno ponudbeno ceno za delnico NLB v višini 55 evrov in razponom cene od 55 evrov do 71 evrov,« so sporočili po seji vlade. Po tej ceni bi namreč država s prodajo NLB iztržila »samo« okoli 500 milijonov evrov. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman mora zdaj o vladni odločitvi seznaniti evropsko komisijo in preučiti možnosti alternativnih ukrepov, je pojasnil predsednik vlade Miro Cerar. Po njegovih besedah se je v razpravi v vladi pojavilo tudi vprašanje, ki ga je sprožil poslanec SDS Branko Grims, o domnevnem pranju denarja v NLB. Zato so razpravo za nekaj časa prekinil in na sejo povabili predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka, ki je v zvezi s tem pojasnil nekatere stvari.
Da vlada ne more začeti postopka prodaje pod bremenom prenesenih vlog hrvaških varčevalcev, je bil jasen prvak DeSUS Karl Erjavec in dodal, da smo davkoplačevalci v dokapitalizacijo NLB vložili veliko denarja. Zato so upravičena pričakovanja, da bo ta trud povrnjen, je dodal predsednik SD Dejan Židan. Iz evropske komisije so sporočili le, da so v »konstruktivnih pogovorih s slovenskimi oblastmi« in da za zdaj o tem ne morejo povedati kaj več.
Lokar: Za vzor so nam lahko Romuni
Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja pri KD Skladih, je na vprašanje, kaj odločitev vlade proti prodaji polovice NLB pomeni za banko oziroma za njeno ceno, odgovoril: »Za operativno poslovanje banke v tem trenutku oziroma na kratek rok to ne pomeni nič. Zagotovo pa je to pomemben negativni dejavnik za ceno banke v prihodnje, predvsem zato, ker vlada in politika na tak način kažeta neresnost. To je namreč že drugi resen zaplet pri prodaji NLB in resen minus pri mednarodnih investitorjih. Bojim se, da to močno znižuje ceno banke v prihodnosti. Žal bo vsa zgodba glede prodaje banke negativno vplivala tudi na davkoplačevalce.«
O dolgotrajnem zavlačevanju s postopkom prodaje naše največje državne banke Lokar pravi, da vlagatelji na to seveda ne gledajo pozitivno. »Čas je denar. Ne glede na to, kako si nekateri predstavljajo tuje vlagatelje in finančne sklade, ki bi bili v tem primeru kupci NLB, je dejstvo, da je v svetu naložb dovolj. Vlagatelji si postavijo določen terminski načrt, in če se prodajalci tega ne držijo, gredo drugam. Manj je kupcev, manjša je na koncu cena,« pravi Lokar. Vse zavlačevanje s postopkom prodaje banke je po njegovem mnenju smešno.
»Pri tem bi si lahko za vzor postavili Romune. V zadnjih letih je namreč v Romuniji potekalo veliko privatizacijskih procesov, ki so jih uresničili tako hitro, kot počnejo v zahodnoevropskih državah, oziroma veliko hitreje kot pri nas. Tako imajo v Romuniji finančno gledano bistveno razvitejši trg, kot je slovenski,« še pravi Lokar.
Bruselj bo našel salomonsko rešitev
Po mnenju nekaterih analitikov bo uradni Bruselj zdaj zagotovo našel salomonsko rešitev, in sicer tako, da evropska komisija ne bo šla v prodajo naše največje banke. Cerarjeva vlada bo zdaj najverjetneje od evropske komisije dobila določen odlog k zavezam o prodaji NLB. Po mnenju poznavalcev si Evropska unija zaradi številnih protestov in neenotnosti znotraj EU ne bo dovolila dodatnega zaostrovanja odnosov znotraj držav članic in s tem s Slovenijo. To je slišati tudi v krogih blizu koalicijskih strank, ki menijo, da je Slovenija znotraj EU še vedno zelo pomembna država na Balkanu. »Če bi padla odločitev o prodaji polovice NLB, bi vlada zagotovo padla,« je prepričan eden od naših političnih sogovornikov.
