Profesor Max Euwe, logika in red

Machgielis 'Max' Euwe je bil namreč doktor matematike in jo je poučeval na dekliškem liceju v Amsterdamu. Tako s šahom kot z matematiko se je srečal doma – oče je bil učitelj matematike in navdušen šahist. Max je doktoriral že pri 25 letih – rojen je bil leta 1901 – in šele potem se je začel njegov šahovski razcvet. Za seboj je imel že nekaj naslovov prvaka Nizozemske. V tem obdobju se je poročil in si ustvaril družino, a vseeno je našel čas tudi za šah. Leta 1926 je minimalno izgubil dvoboj z Aleksandrom Aljehinom, kar mu je dalo slutiti, da je blizu najboljšim. Postal je tudi svetovni amaterski prvak, a njegove ambicije so še rasle. Leta 1930 je slavil v Hastingsu pred Capablanco, nato pa izgubil prijateljski dvoboj z njim.

V začetku tridesetih let je že štel med igralce, ki bi lahko izzvali tisti čas nedotakljivega Aljehina. V Bernu 1932 in Zürichu 1934 je Max zaostal le za Aljehinom, a ga v medsebojni partiji premagal. Čas je bil, da izzove prvaka na dvoboj. Ta se je začel jeseni 1935, igrala pa sta po vsej Nizozemski. Prvak je začel silovito in ves čas vodil, Euwe pa se je vedno znova približal. V zadnjem delu dvoboja so Aljehinu pošle moči, Euwe je metodično stopnjeval pritisk in prešel v vodstvo. Obdržal ga je in pripravil največji pretres v šahovski zgodovini.

Kot svetovni prvak je še dvignil raven igre in uspešno igral, Aljehin pa je imel svoje načrte. K povratnemu dvoboju leta 1937 je sedel v formi iz leta 1930 in takrat Euwe kljub dobremu začetku ni imel možnosti. Dobro je igral še na turnirju AVRO leta 1938, morda najmočnejšem v zgodovini, na katerem je delil tretje mesto. Po vojni se je vse bolj posvečal matematiki in mehaniki, bil pa je tudi odličen predsednik FIDE v viharnih časih, ko je Bobby Fischer slavil v Reykjaviku in pozneje izgubil naslov brez igre.