Sprenevedanje, manipuliranje, neumnosti, neresnice ali preprosto ščitenje nesposobnega uradništva, uslužnost nepremičninskim lobijem in interesom globalnega kapitala?

Javne finance bomo »konsolidirali« z davkom na nepremičnine. Nepremičninski davek je bila tako koalicijska zaobljuba in verjetno zaobljuba evropskim in svetovnim upravljalcem kapitala (SB, IMF…). Je tudi obljuba volivcem?

Za pripravo zakonov je vlada imenovala projektni svet, ki ga je še kot državna sekretarka vodila prav sedanja ministrica, in ni prav v ničemer garant strokovnosti in vsega, na kar se ministrica sklicuje. Je samo lojalen aparat za alibi predlagateljem.

V vseh obrazložitvah je davek na nepremičnine predlagatelj utemeljeval z obljubo, da bo za zavezance bolj pošten in bolj pravičen in da v osnovi ne bo pomenil povečanja obremenitev.

V koalicijski pogodbi so se novooblastniki zavezali, da bodo za konsolidacijo javnih financ za javne potrebe zbrali več denarja iz lastnih virov. Državljane je treba zato dodatno obdavčiti. Ker gospodarstvo temu odločno nasprotuje in se posledično seli v davčno ugodnejše oaze, ostane za obdavčenje to, česar ni mogoče seliti. Nepremičnine. Ni težko prezreti zamolčanega interesa, ki bi državi omogočil z dodatnim obdavčevanjem premoženja državljanov odpravljati javnofinančni primanjkljaj. Stoodstotno povečanje prihodkov iz tega naslova je celo javno napovedala prejšnja vlada.

Zaradi predvidoma nižjega obdavčevanja gospodarskih nepremičnin bodo višji davki od negospodarskih nepremičnin. Več bodo plačevali državljani za svoje osebno premoženje. Prihodki državljanov ne bodo nič višji.

Predlagatelj javnosti razglaša, da je ZMVN strokovno, vsebinsko, pravno in sploh usklajen med vsemi deležniki. Nasprotujejo mu le kmetijci. Je to res? Tudi stroka vrednotenja nepremičnin predloga ni nikoli podprla. Usklajen je le v ozki skupini sodelujočih v projektnem svetu in v strokovni komisiji med uradniki in tistimi, ki so jim nepremičnine dobičkonosen posel.

Predlagatelj pri neustreznem vrednotenju kmetijskih zemljišč pozornost javnosti preusmerja na zemljišča, ki so s planom namenjena za pozidavo, kjer je vrednost odvisna od bodoče načrtovane rabe, ki cene zemljiščem špekulativno viša. Več kot očitno ne MF ne izvajalec ocen posplošene tržne vrednosti (PTV) na ministrstvu za okolje in prostor ne pozna in ne razume načela najgospodarnejše potencialne (načrtovane bodoče) rabe, na katero opira svoja pojasnila. Preprosto zagovarja tezo, da so tržne cene, četudi posledica špekulacij o tem, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, merilo sedanje vrednosti in zato primerne za davčno osnovo. Zaradi takega razumevanja so kraška zemljišča slabe rodnosti mnogokrat ocenjena višje od slovenskega povprečja.

Predlagatelju in »strokovnjakom« v projektnemu svetu in projektni skupini ni jasno, da koristi, ki jih daje kmetijsko zemljišče, niso odvisne od doseženih posamičnih prodajnih cen, ampak od rodnosti, donosnosti in stroškov. In enako velja za druge nepremične. Predlagatelj ne upošteva, da so nepremičnine namenjene predvsem uporabi in ne prodaji in da je zato temeljni nesmisel, da se njihova davčna osnova določa na hipotetično prodajno ceno, doseženo ob potencialno najboljši rabi, ne pa na korist, ki jo nudi dejanska uporaba. Rezultat take doktrine je, da so zemljišča, ki dajejo slabše donose, lahko ocenjena bistveno višje od kakovostnih zemljišč in da bodo enake hiše, stanovanja in druge nepremičnine različno obdavčene, četudi bo njihova uporabnost enaka.

Še večji nesmisel je upravičevanje sprejetja zakona zato, ker se uporablja še za druge namene in pri tem izpostavlja socialne transferje. Zamolči pa, da je sodišče že zavrnilo ustreznost uporabe takih podatkov za potrebe drugega obdavčevanja. Drugih nesmislov, kot je boljša pravna varnost državljanov, ki jim bo z novelo zagotovljen vpliv na oceno, ni vredno komentirati.

Višek sprenevedanja in nesmisla pa je pojasnilo davkoplačevalcem, da stranke na oblasti predlog zakona, ki bi bil za državljane bolj pošten in pravičen in v povprečju ne bi pomenil povečanja obremenitev, umikajo zaradi volitev. Dragi politiki, s čim pa nameravate kupiti volivce, če ne s poštenjem in pravičnostjo?

Andrej Kocuvan, Maribor