A še pomembneje kot rezultati na parketu je dejstvo, da se stvari končno premikajo tudi v vrhu kluba. Na junijski skupščini bo namreč mesto predsednika kluba zasedel Tomaž Berločnik, sicer predsednik uprave Petrola, ki bo prevzel dirigentsko palico med sponzorji. S predsednikom iz gospodarskih voda bo klub lahko znova postal kredibilen, ključni pa bodo nadaljnji koraki, saj je jasno, da Olimpija že vrsto leto kar kriči po sposobnih okrepitvah v klubskih pisarnah.
Tomaž Berločnik ne velja za človeka, ki bi se pogosto pojavljal v medijih. Tisti, ki ga dobro poznajo, ga označujejo za neodvisnega, odločnega in trmoglavega ter uspešnega. Predsednik uprave Petrola je postal leta 2012, številke pri poslovanju pa same govorijo o njegovi uspešnosti. Zaradi omenjenih lastnosti ga je svet sponzorjev, ki ga vodi predsednik uprave BTC Jože Mermal, dolgo časa nagovarjal, naj prevzame predsedniško funkcijo Olimpije, a je bil pri tem neuspešen. Do pred kratkim, ko je dokončno postalo jasno, da slovenski košarkarski klub z največ trofejami v takšni obliki več ne more funkcionirati. Sponzorji so sicer s preteklimi vložki pomagali, da se je dolg s 5,5 milijona evrov znižal na slaba dva, a se energija za dokončno obnovo ni našla.
Olimpija je tako zaradi slabih rezultatov in finančnih težav vse bolj izgubljala ugled, celotna stvar pa je pripeljala do točke, ko se je bilo treba odločiti o tem, ali se lotiti reševanja nekdanjega ponosa slovenskega športa ali pa od njega dokončno dvigniti roke. Glavni sponzorji Petrol, Pivovarna Union, Zavarovalnica Triglav, BTC City, Spar Slovenija, NLB, MAN Truck & Bus Slovenija in Vo-Ka so se po mesecih usklajevanj in praznih obljub ob dodatnem naporu Mermala, generalnega direktorja Spara Slovenije Igorja Merviča in župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića le zedinili o projektu nove Olimpije, ob tem pa končno uspeli prepričati Berločnika, da zasede predsedniško funkcijo.
Berločnik namerava po naših informacijah klub voditi kot podjetje, v katerem bodo glavno in edino merilo pozitivne številke in rezultati. V ta namen naj bi veliko stavil na dobro usklajeno moštvo v klubskih pisarnah, zato se obetajo kadrovske zamenjave in okrepitve. Glavni cilj Olimpije pod Berločnikom naj bi bil napad na evroligo v roku petih let, s tem da bo vsaj v naslednji sezoni prednostna naloga še vedno sanacija dolga, ki je bil po zagotovilih Mermala prepolovljen.
Medtem ko se torej Olimpiji obetajo precej lepši časi, pa je treba ob koncu letošnje sezone posebno priznanje izreči trenerju Gašperju Okornu. Bil je eden izmed redkih, ki si je lansko poletje upal prevzeti vodenje moštva, ki je imelo daleč najnižji klubski proračun v času samostojne Slovenije. Z lastnim izborom tujcev Devina Oliverja, Brandona Jeffersona in Nikole Jankovića je zadel v polno, z delom poskrbel za velik napredek Gregorja Hrovata, hkrati pa spretno krmaril skozi izredno naporno sezono, v kateri je Olimpija odigrala kar 76 tekem. Kljub ozki rotaciji resnejših poškodb ni bilo, brez obljubljene okrepitve po novem letu pa je vseeno znal pravilno tempirati formo moštva, da je to osvojilo slovenski pokal in državno prvenstvo. Čeprav se za trenersko mesto Olimpije že omenja marsikatero ime, pa bi bilo higienično in pošteno, da v resnih kombinacijah po uspešni sezoni ostane tudi Okorn.
