Kar 538 krožkarjev z nižje, srednje in višje stopnje osnovnih šol se je letos prijavilo na jubilejno, 40. državno tekmovanje mladih čebelarjev. Spremljali so jih mentorji, ki so tudi sami čebelarji in to delo opravljajo povsem prostovoljno. Eden takih je tudi Norbert Jedlovčnik, ki je čebelar od malih nog, zdaj pa mlade za to navdušuje na osnovni šoli v Slovenski Bistrici. »Opažam, da se za čebelarstvo bolj zanimajo fantje kot dekleta, a sem vesel, da je zlasti med mlajšimi šolarji na nižji stopnji zanimanja vedno več,« je strnil opažanja starosta med čebelarji.
Ponosni na prve kozarce lastnega medu
Med mladimi člani čebelarskih krožkov iz vse Slovenije je bil tudi 14-letni Irenej Tornič iz Hrašč pri Postojni, ki krožek obiskuje že pet let. Naravoslovje ga privlači že od malih nog, zdaj pa je eden najboljših učencev ne samo na OŠ Miroslava Vilharja v Postojni, temveč kar v regiji, ga pohvali njegov mentor in čebelar Vladimir Fajdiga. »Že po enem letu krožka sem domov pripeljal tudi čebele, vsako leto pa že pridelam tudi nekaj medu, ki ga pojemo doma, nekaj pa ga dobijo tudi sosedje,« nam zaupa Irenej, ki se je tekmovanja udeležil skupaj z Aljažem Kerlatcem, fanta pa sta se na tekmovanje, kot ju pohvali njun mentor, pripravljala sama. In se uvrstila med najboljše.
Sicer pa Fajdiga na omenjeni postojnski šoli vodi dve skupini krožkarjev, starejšo in mlajšo. In v slednji se letos gnete kar 30 prvo-, drugo- in tretješolcev. »Očitno sem na naravoslovnem dnevu dobro predstavil delo čebelarjev in jih navdušil za ta z naravo tesno povezan hobi,« odgovori Fajdiga na vprašanje, čemu pripisuje tolikšno zanimanje mladih za čebelarjenje. Med pa sam pridela doma tudi že 13-letni David Pucelj iz Starega trga pri Ložu, ki je vsako leto med najboljšimi pri poslikavi panjskih končnic. In tudi letos ni bilo nič drugače, ko so nagrade za najlepše poslikane panjske končnice podelili že osmič. Prva tri mesta so sicer pripadla Evi Korošec, Jerneju Rupniku in Andražu Rajherju, na ocenjevanje pa je prispelo 158 poslikanih panjskih končnic.
Število krožkov se je potrojilo
Da se za bodočnost slovenskega čebelarstva ni treba bati, meni tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. »Letos sem na sestanku mentorjev opazil tudi veliko novih, mlajših obrazov, česar sem vesel, saj danes ni tako preprosto najti ljudi, da povsem prostovoljno vsak teden vodijo krožke. In če kje, smo, kar zadeva krožke, v Sloveniji zagotovo med najboljšimi, saj na osnovnih šolah deluje več kot 170 čebelarskih krožkov, te pa obiskuje okoli 2500 otrok. Kar pomeni, da se je v zadnjih desetih letih število krožkov potrojilo. In četudi vsi mladi, ko bodo odrasli, ne bodo čebelarili, je dobro, da veliko vedo o čebelah, čebeljih pridelkih in zaščiti čebel,« meni prvi mož čebelarske zveze.
In s kakšnimi izzivi se je srečalo 550 mladih čebelarjev na letošnjem tekmovanju? »Odgovarjati so morali na različna vprašanja s področja čebelarstva, od poznavanja anatomije čebel do čebeljih paš, njihovih škodljivcih, čebeljih družinah, panjih in čebelarskih opravilih ter orodjih. Prav tako so morali z vonjem in okušanjem prepoznavati pravo vrsto medu,« razloži Marko Borko iz Čebelarske zveze, ki je bil na letošnjem tekmovanju med najbolj obremenjenimi, saj je bil, kot radi rečemo, »deklica za vse«.
