Kdo nosi ključni del odgovornosti za eno najbolj preplačanih, netransparentnih in s korupcijo obremenjenih investicij vseh časov v Sloveniji in kdo ni ukrepal, pa bi moral, naj bi kmalu ugotovila državnozborska komisija za zagotavljanje politične odgovornosti pri projektu TEŠ 6.
Komisija, ki je pred kratkim zaslišala še zadnje priče, bo svoje ugotovitve posredovala pristojnim organom. V sosednji grafiki izpostavljamo nekatere najbolj simptomatične izjave z zaslišanj (z izjemo Rotnikove).
Hkrati so zaslišanja naplavila še kup drugih, doslej nerazkritih podrobnosti. Denimo to, da je bila pogodba za dobavo glavne tehnološke opreme med TEŠ in Alstomom podpisana le v angleščini in ni bila prevedena v slovenščino. »Po izkušnjah, ki jih imam v poslovnem svetu s pogodbami, se običajno vedno naredi pogodba v dveh jezikih, torej v jeziku naročnika in seveda v angleškem jeziku. In običajno imate pred seboj levo pa desno kolono, tako da vzporedno gledate stavke,« je na zaslišanju dejal nekdanji premier Anton Rop (do lani je bil podpredsednik EIB). To pogodbo je parafiral Jože Zagožen – ki ni govoril angleško.
Januarja je komisija poročala, da je bilo šesti blok videti ekonomsko upravičen zaradi lažnih navedb o ceni in količini premoga iz Premogovnika Velenje (PV). Na začetku stoletja so v premogovniku računali, da bodo rudnik leta 2027 zaprli. In čeprav so pozneje načrte spremenili, je bila trditev, da bo TEŠ deloval brez uvoženega premoga, neresnična. Še bolj to drži za obljubljeno ceno premoga. Šele maja leta 2013 je Blaž Košorok, nekdanji predsednik uprave Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), priznal, da bo premog zagotovo dražji od napovedanih 2,25 evra na gigadžul (pa tudi, da cene 1,44 milijarde ne bo mogoče doseči). To pomeni tudi kršitev zavez v poroštveni pogodbi. »Seveda, ves čas je bilo zagotavljano, da bo cena premoga 2,25 evra na gigadžul. To je od vsega začetka laž. Marsikdo, ki bi se moral ali mogel zavedati, tega ni sporočil. Zato ker bi zavedajoč se tega dejstva celotna ekonomika projekta padla,« je v parlamentu dejal Košorok. Hanžkova komisija je ugotovila, da lahko cena na koncu zraste celo na 17 evrov za gigadžul.
Naslednje vmesno poročilo komisije bo govorilo o javnem naročanju. TEŠ 6 je finančni minister Andrej Bajuk leta 2006 izpustil s seznama zavezancev za pravila javnega naročanja. Tja ga je dodal šele minister Janez Šušteršič leta 2012. »Če bi morala vsa javna podjetja spoštovati pravila javnega naročanja, potem je logično, da jih mora tudi energetski sektor. Zakaj prej ni bilo tako urejeno, pa jaz ne morem vedeti,« je dejal.
