»Presenečeni in ogorčeni smo, da je ministrstvo za okolje in prostor spisalo takšen osnutek sprememb zakona o Triglavskem narodnem parku,« je zapisal predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG) Vojko Bernard ob pripombah, ki jih je organizacija poslala ministrstvu.
Kot smo že poročali, so predvidene spremembe zakona o našem edinem narodnem parku namenjene predvsem lažji legalizaciji prevelikega vodnega zbiralnika za zasneževanje v biatlonskem centru na Pokljuki, poenostavile pa naj bi tudi postopke, tako da bi v rekreacijskih središčih lažje izvajali manjše posege v prostor. To pomeni, da bi recimo za gradnjo vodnih zbiralnikov na smučišču Vogel, s pomočjo katerih bi zasneževali proge in smučarsko sezono podaljšali, potrebovali zgolj občinski prostorski načrt, ne več državnega, slednji pa bi bil potreben za večje posege v prostor.
Svarijo pred razpadom edinega narodnega parka
Medtem ko so predvidenih sprememb na Voglu pričakovano veseli, jim okoljevarstveniki ostro nasprotujejo. »Nikoli nismo bili proti športu in rekreaciji, smo pa proti nezakonitim gradnjam in uničevanju narave, še posebno na zaščitenih območjih,« poudarja Bernard. »Spremembe omogočajo politične odločitve o posameznih gradnjah v Triglavskem narodnem parku z izključitvijo strokovne javnosti, druge javnosti in nevladnih organizacij.« V AAG so zato prepričani, da bomo imeli ob uveljavitvi takšnih sprememb »toliko infrastrukturnih in naravovarstvenih politik v parku, kolikor je vanj vključenih občin«. To pa lahko pomeni razpad edinega narodnega parka in ustanovitev občinskih parkov, če bodo ti še dosegali merila zaščitenih parkov.
Poleg tega samo gradnja zbiralnikov za zasneževanje na Voglu ne bo dovolj. »Opozarjamo, da vodni zbiralniki zahtevajo dodatno vodo, ker je iz deževnice in snega ni dovolj. To pa pomeni dodaten poseg, ki ni opredeljen. Od kod voda, na primer na Vogel in Zatrnik,« se sprašujejo. Ob tem omenjajo tudi študije o klimatskih spremembah, ki dolgoročno smučiščem ne napovedujejo obilja snežnih padavin.
Po zgled naj gredo v Planico
Nezaslišana pa se jim zdi tudi sprememba, ki bi pripomogla k legalizaciji prevelikega vodnega zbiralnika na Rudnem polju. »Ni znano, koliko rastlin ali rastlinskih vrst je bilo na območju tekaških prog v preteklih letih umetnega zasneževanja namensko uničenih,« poudarja Bernard in dodaja, da se na ministrstvu ali na zavodu za varstvo narave tovrstne študije doslej niso lotili.
Po mnenju organizacije spremembe zakona ne bodo vplivale samo na legalno zbiranje vode za zasneževanje in posledično na uničevanje rastlin, temveč se bo povečal tudi motorni promet v narodnem parku in s tem število obiskovalcev, kar bo imelo škodljiv vpliv na biološko raznovrstnost na tem območju. Pristojne so opomnili, da bi se lahko zgledovali po primeru dobre prakse v Planici: »Sodoben nordijski center z vodnim zbiralnikom so zgradili zunaj meja narodnega parka. Center je zgrajen z ustreznimi gradbenimi dovoljenji, zbiralnik pa ni past za dvoživke in druge divje živali.«
