V Posavju so upravljalci gradov že pred leti ugotovili, da bodo na trgu uspešnejši, če se bodo povezali. Leta 2014 so tako oblikovali projekt oziroma neformalno združenje Gradovi Posavja. Vanj so trenutno vključeni gradovi Podsreda, Rajhenburg, Sevnica, Brežice, Mokrice in nekdanji samostan v Kostanjevici na Krki. Prvi promocijski korak je bil izdaja brošure o gradovih Posavja konec leta 2015, nato so se začeli skupaj promovirati na družbenih omrežjih in spletnih straneh, letos pa se tudi programsko povezujejo, pojasnjuje koordinatorica projekta in vršilka dolžnosti direktorice Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj. V mrežo si želijo pritegniti tudi gradove Šrajbarski turn, Pišece in Bizeljsko, ki pa so trenutno še brez vsebine, zato se ministrstvo za kulturo kot lastnik ni odločilo za sodelovanje.
Skupaj bistveno močnejši
Kot pravi Černelič-Krošljeva, ima vsak zase za promocijo zelo omejena sredstva, skupaj pa so lahko bistveno močnejši. »Pri programskem sodelovanju želimo delovati kot eno, da ves čas vemo, kje se kaj dogaja, in se dogodki časovno ne prekrivajo. Lani smo naredili skupni mesečni napovednik dogodkov, vsak grad je tudi izbral pet svojih najpomembnejših prireditev. Letos bomo prvič skupaj sklenili poletno muzejsko noč 17. junija na gradu Rajhenburg, septembra pa pripravljamo pot po vseh šestih gradovih, nekakšna odprta vrata, da opozorimo na njihovo raznolikost.«
Da je skupni nastop na trgu bistveno uspešnejši kot posamične akcije, že trideset let dokazuje avstrijsko društvo Cesta gradov (Die Schlösserstrasse), ki povezuje petnajst gradov avstrijske Štajerske ter dva z Gradiščanskega. Kot je na včerajšnji konferenci o Gradovih Posavja na sevniškem gradu dejala Martina Ajster, Slovenka, zaposlena pri omenjenem društvu, so marketinško bistveno močnejši – posamezni člani promovirajo projekte skupnosti in obrnjeno. »Naš doseg je tako veliko večji. Tudi če gremo na posvet, sejem ali se prijavljamo na razpise, smo že zaradi števila članov, to je sedemnajstih starih stavb, zelo močni. Poleg tega so lastniki grofje, ki imajo zelo veliko vetra v svojih jadrih,« je bila slikovita Ajstrova.
Povezovanje slovenskih in avstrijskih gradov
Njihovo združenje podpirajo turistična društva v regiji in državi. Gradovi, ki imajo zelo različno ponudbo, so v zasebni lasti, le trije so v lasti pokrajine, kar pa ni ovira za sodelovanje. Združenje trenutno čaka na odgovor glede skupnega projekta s Slovenijo, ki so ga prijavili na razpis programa sodelovanja Interreg. »Deset gradov na slovenskem Štajerskem naj bi se priključilo naši Cesti gradov. Odgovor pričakujemo konec oktobra. Po poteku Interregovega projekta želimo prijaviti Cesto gradov v Avstriji in Sloveniji tudi kot skupno Unescovo zapuščino.« Njihovo cesto bi v prihodnje radi podaljšali celo do Posavja, kjer se z upravljalci gradov že dogovarjajo o možnih skupnih projektih.
