Ko sta ljubljanska mestna občina in podjetje Europlakat v obliki javno-zasebnega partnerstva leta 2011 zagnala sistem izposoje mestnih koles Bicikelj, je bilo v mrežo vključenih trideset postajališč. Do letos je število postaj postopoma naraslo na 38, po doslej največji širitvi sistema, ko so minuli teden uradno odprli trinajst novih terminalov, pa je uporabnikom zdaj na voljo 51 postajališč za parkiranje in izposojo ter 510 mestnih koles.
Na terenu štiri ekipe
Čeprav sta partnerja v projektu z novimi postajališči tako precej okrepila mrežo Biciklja, se pri Europlakatu za zdaj niso odločili, da bi okrepili tudi število terenskih ekip, ki vsak dan skrbijo predvsem, da so mestna kolesa redno vzdrževana in čim bolj enakomerno razporejena po postajališčih. So pa, kot je pojasnil tehnični direktor Europlakata Matjaž Čepon, s širitvijo mreže postajališč prilagodili načrt dela in poti vzdrževalcev na terenu. »Dodatno se bomo prilagajali, ko se bo po nekaj tednih pokazalo, kdaj in na katerih postajališčih bo največ izposoje in vračil koles,« je še dodal Čepon.
Med tednom so tako na terenu vsak dan štiri ekipe oziroma dve v dopoldanski in dve v popoldanski izmeni. Delavci kolesa med postajami med tednom prestavljajo med 6. in 21. uro, kar je sicer precej dlje kot denimo v Parizu, kjer vzdrževalci kolesa med postajališči prevažajo le do 17. ure. Ob koncih tedna je ljubljanska ekipa, ki skrbi za premike koles, na terenu med 10. in 15. uro.
V podjetju se ob tem zavedajo, da so nekatere postaje bolj, druge manj obremenjene in da se lahko zgodi, da morajo kolesarji kdaj ob praznem postajališču počakati na kolo ali ob polnem na prosto ključavnico.
»Do pomanjkanja koles oziroma prostih ključavnic občasno lahko pride v času jutranje konice med 7. in 9. uro, ko si uporabniki kolesa izposojajo na postajah na obrobju mesta in se z njimi odpravijo v središče. V času popoldanske konice med 15. in 17. uro je trend obraten, saj si uporabniki kolesa izposojajo na postajah v središču mesta, vrnejo pa jih na obrobju,« eno od nevšečnosti, na katero lahko naletijo uporabniki Biciklja, opiše Čepon. Zato lahko tisti, ki prikolesarijo do zasedenega postajališča, kartico urbana približajo terminalu in takrat dobijo še dodatnih petnajst minut brezplačne uporabe kolesa. »Tako lahko poiščete bližnje postajališče s prostimi ključavnicami,« svetujejo na spletni strani Biciklja.
O novih lokacijah se usklajujejo
Vendar je zagata lahko večja takrat, ko je »bližnje postajališče« precej oddaljeno od naslednje postaje, kot je to denimo v primeru postajališča pred šišenskim nakupovalnim središčem Mercator, ki je od postajališča pri Kinu Šiška oddaljeno skoraj tri kilometre, ali pri postajališču P+R Barje, ki je od najbližjega terminala v Trnovem oddaljeno dober kilometer.
Kolesarji si najbrž lahko obetajo, da bo tovrstnih vrzeli v mreži Biciklja v prihodnje manj, saj javno-zasebna partnerja s širitvijo sistema še nista končala. Na mestni občini so že pred časom napovedali, da bodo še konec tega ali v začetku prihodnjega leta v sklopu druge faze širitve sistema za izposojo koles na zemljevid postajališč dodali še šest lokacij.
Kje bi si novih postajališč najbolj želeli, so kolesarji že večkrat zapisali na različnih straneh socialnih omrežij, s predlogi pa so se nekateri obrnili tudi na občino. Samo v preteklem mesecu so uporabniki sistema Bicikelj med drugim predlagali postavitev novih postajališč v Šiški, v Kosezah in pri Koseškem bajerju, pri Športnem parku Kodeljevo, Šmartinskem parku in živalskem vrtu, pa tudi v Polju, Črnučah in Zelenem gaju na Brdu.
»Termin in lokacije za postavitev preostalih šestih postajališč še niso določeni. O novih lokacijah odloča Mestna občina Ljubljana. Načeloma pa velja, da se Bicikelj širi proti mestnim vpadnicam, zlasti tam, kjer so spalna naselja,« ob tem pojasnjuje Čepon.
