Prepoved vnosa tako rekoč vseh elektronskih naprav z izjemo pametnih telefonov in medicinskih aparatov, ki jo je Washington sprejel za direktne polete z desetih letališč v sedmih arabskih državah in Turčiji, London pa takoj za njim za glavna letališča v nekoliko spremenjenih šestih, zveni za svetovni letalski promet na videz benigno, a to še zdaleč ni. Gre namreč tudi za matična letališča tako močnih družb, kot so Turkish Airways, Emirates in Qatar Airways, preostale pa vsaj v muslimanskem svetu veljajo za pomembne prevoznike. Ne preseneča, da so nekateri angloameriško potezo bolj kot z varnostjo letalskega prometa povezali s poslovnim položajem večine zahodnih letalskih družb, ki močno državno podprtim bližnjevzhodnim težko konkurirajo, kar se navsezadnje denimo vidi v ceni poleta iz Ljubljane v New York, ki je pri Turkish Airways znatno ugodnejša in je postala privlačna kljub ovinku prek Carigrada.

Bela hiša sicer ni navedla neposrednega povoda za prepoved vnosa tablic in prenosnih računalnikov v letalske kabine, kjer so že pred časom postali skoraj nujna potovalna oprema. Vrsta letalskih družb je to spodbujala tudi s posebnimi programi za krajšanje časa med poleti, še posebno kadar sedeži niso opremljeni s posebnimi ekrani. Ameriški časopisi pa so se širše razpisali o dveh lanskih incidentih. V prvem je februarja pripadnik z Al Kaido povezane somalijske teroristične skupine Al Šabab detoniral eksplozivno napravo v prenosniku na letu iz Mogadiša v Džibuti, pri čemer je umrl en potnik, letalo pa je z opazno odprtino v trupu varno pristalo. Mesec dni kasneje je v prenosniku skrita bomba eksplodirala na letališču v somalijskem Beledweynu in ranila šest ljudi.

Vzporedno s to novo letalsko prepovedjo se je v ZDA zbrala ameriško usmerjana koalicija proti Islamski državi, v katero je vključena tudi Slovenija. To je prvo srečanje po zamenjavi v Beli hiši in tudi po začetku ofenzive proti njej pri Mosulu. Gostitelj, zunanji minister Rex Tillerson je udeležence, med katerimi je tudi naš zunanji minister Karl Erjavec, pozval k povečanju vojaških in finančnih prispevkov za uničenje mudžahidov in se zavzel za še obsežnejšo izmenjavo obveščevalnih podatkov in nadzor nad uporabljanjem spleta za novačenje teroristov.