Na tradicionalnih preventivnih akcijah, ki jih v Društvu za zdravje srca in ožilja ob letošnjem evropskem dnevu žil pripravljajo po vsej državi pod geslom Nič več amputacij, bodo ljudi učili tipati periferni arterijski pulz, opravljali meritve hitrosti pulznega vala in se z njimi pogovarjali o možnostih preprečevanja bolezni. Posebej bodo poudarili pomen ohranjanja zdravega ožilja in zgodnjega prepoznavanja periferne arterijske bolezni.

»Na to pogosto in nevarno bolezen naj bodo še posebej pozorni tisti, ki že imajo dejavnike tveganja za aterosklerozo, še zlasti pa sladkorni bolniki,« svetuje Barbara Krevel iz Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana. V sklopu letošnjih aktivnosti pa bodo nadaljevali tudi akcije za ozaveščanje o družinski hiperholesterolemiji, pri kateri je zgodnje in pravočasno odkrivanje te motnje prav tako ključnega pomena za zmanjšanje tveganja za zaplete, kot sta srčni infarkt ali možganska kap.

Vse do gangrene stopala

Periferna arterijska bolezen, ki v razvitem svetu pesti vsakega šestega prebivalca nad 55 let, največkrat prizadene arterije spodnjih udov. »Aterosklerotične naplastitve prizadete arterije postopno ožijo in jih lahko sčasoma povsem zamašijo. V začetnih fazah bolezni je pretok krvi skozi zoženo arterijo le blago okrnjen in bolniki nimajo posebnih težav, zaradi česar se bolezni niti ne zavedajo,« razloži Krevlova in nadaljuje, da se z napredovanjem bolezni pojavijo stiskajoče bolečine v mišicah meč med hojo. Po počitku popustijo, a se z napredovanjem bolezni razdalja, ki jo lahko bolnik prehodi brez bolečin, vztrajno krajša. »Koža na prizadetem udu postane hladna, tanka in slabo poraščena. Ko pretok krvi skozi arterijo ne zmore več niti potreb mirujočega uda, se pojavi kritična ishemija uda, za katero je značilna bolečina v stopalu v mirovanju,« razloži Krevlova in doda, da v najbolj napredovani obliki bolezen povzroči odmrtje tkiva in gangreno stopala.

Bolezen še zlasti hitro napreduje pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki imajo pogosto pridruženo tudi okvaro živcev nog in stopal. Zato bolečin, ki sicer spremljajo okrnjeno prekrvitev nog, ne čutijo in se pogosto zatečejo po pomoč šele, ko na nogah opazijo rano ali gangreno. »Takrat so možnosti zdravljenja žal precej omejene in večinoma se vsaj delni amputaciji noge ne moremo več izogniti,« opozarja Krevlova.

Dejavniki tveganja

V Sloveniji prizadene kritična ishemija nog vsako leto približno tisoč petsto novih bolnikov. »Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je tveganje za njen razvoj od dva- do štirikrat večje; med bolniki, ki zaradi kritične ishemije utrpijo amputacijo stopala, pa je vsaj polovica bolnikov s sladkorno boleznijo,« niza podatke zdravnica in doda, da spadajo, poleg sladkorne bolezni, med dejavnike tveganja za aterosklerozo še kajenje, zvišan krvni tlak, povečana vsebnost škodljivega LDL- holesterola v krvi, debelost, telesna neaktivnost, ledvično popuščanje, družinska obremenjenost, moški spol in starost.

Kot še pravi Krevlova, ateroskleroza ne prizadene le arterij spodnjih okončin. Bolniki imajo pogosto zožitve tudi na koronarnih arterijah, ki prehranjujejo srce, ter na vratnih in možganskih arterijah, ki prehranjujejo možgane, zaradi česar jih, bolj kot druge, ogrožata srčni infarkt in možganska kap. Zgodnje odkritje zato ne omogoči le pravočasnega zdravljenja bolezni, temveč tudi oceno zdravja drugih arterij v telesu, opozarja zdravnica.

Za zdrave žile lahko, kot nadaljuje Krevlova, skrbimo predvsem z zdravim življenjskim slogom s čim več gibanja, zdravo prehrano in urejanjem dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Bolniki s sladkorno boleznijo pa bi morali noge še posebej skrbno negovati, jih vsak dan pregledati in se ob pojavu rdečine, žuljev ali ranic čim prej posvetovati z zdravnikom.

Meritve hitrosti pulznega vala

Pri bolnikih z dejavniki tveganja za aterosklerozo, še zlasti pri bolnikih s sladkorno boleznijo, se žile veliko hitreje starajo kot pri drugih. Z novimi metodami lahko staranje žil izmerijo. To opravijo z merjenjem togosti žile, kar ocenijo z meritvijo hitrosti pulznega vala. Vsak utrip srca namreč požene v aorto in navzdol, proti okončinam, približno deciliter krvi. Ob vsakem iztisu krvi se elastična žila raztegne in nato skrči. Tako nastane pulzni val, ki potuje proti oddaljenim delom telesa. Bolj ko je žila elastična, mlada, tem počasnejša in enakomernejša je pot tega pulznega vala. Kot žilna okvara je po evropskih smernicah opredeljena hitrost pulznega vala več kot deset metrov na sekundo, kakršna je sicer lastnost žilja pri 75-letniku. Povečanje hitrosti pulznega vala za 1 m/s pri mlajših poveča tveganje za umrljivost za kar 15 odstotkov.