»Aktivnosti intenzivno potekajo in cesta se iz faze načrtovanja seli v operativno. Cesta bo in razprav o tem je konec,« je bil kratek in odločen minister, ki si je danes potek trase ogledal tudi neposredno na terenu. Kot je še dejal, bodo začeli graditi leta 2018, čez pet let pa bi se po njej že lahko vozili.
Čeprav je danes za Dnevnik predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic povedal, da finančne konstrukcije oziroma modela financiranja še ni, je Gašperšič danes zagotovil, da ima Dars za projektiranje in odkupe zemljišč denar zagotovljen. To pa ne drži tudi za samo gradnjo, za kar naj bi denar zagotovili v okviru krovnih poroštev Darsa.
Čeravno je minister s tem Šalečanom in Korošcem spet vlil nekaj optimizma, mnogi ostajajo skeptični. Ne le da ni jasno, od kod bo Dars zagotovil denar, ki ga menda ni, trenutno tudi še ni jasno, ali bo do Slovenj Gradca zgrajena štiri- ali le dvopasovnica. Mnogim pa je vseeno, koliko pasov bo imela, da bi le bila. Predvsem si tega želijo gospodarstveniki na območju severnega dela tretje razvojne osi, kjer deluje kar 2300 gospodarskih družb in 3800 samostojnih podjetnikov, ki so povezani z dobavitelji po vsej Sloveniji in tudi tujini, ustvarijo pa več kot štiri milijarde evrov letnega prometa.
Že prihodnje leto naj bi za tretjo razvojno os, tako napoveduje infrastrukturni minister Peter Gašperšič, pridobili gradbeno dovoljenje, še pred tem pa izvedli vse postopke za odkupe zemljišč in številna druga pripravljalna dela ter geološke raziskave, ki so za začetek del nujno potrebne. Hitro cesto do Velenja in nato naprej do Koroške naj bi začeli graditi na trasi, imenovani F2-2, s priključkom v Šentrupertu, in to ne glede na dosedanje ostro nasprotovanje Civilne iniciative Braslovče in napovedi, da bodo zaradi sprejetega državnega prostorskega načrta za traso Šentrupert–Velenje sprožili ustavno presojo. Minister je namreč prepričan, da so bili postopki prostorskega umeščanja doslej izvedeni korektno in da jih bodo, če bo prišlo do ustavne presoje, znali tudi ustrezno zagovarjati.
Korošci in prebivalci Savinjske in Šaleške doline pa opozarjajo, da nobena druga trasa ne more biti več alternativa načrtovani trasi, saj bi imela vsakršno nadaljnje odlašanje in posledično časovni zamik gradnje hitre ceste usodne posledice za gospodarstvo v tem delu Slovenije. Ne glede na to, ali se bo gradnja hitre ceste res začela prihodnje leto, pa gospodarstveniki, župani in vozniki, ki se vsak dan vozijo na Koroško ali od tam v druge dele države, opozarjajo tudi na katastrofalno stanje obstoječe infrastrukture. V zvezi s tem je minister zagotovil, da država namenja dodatna sredstva za investicijsko in tudi redno vzdrževanje cest in železnic, zato verjame, da se bo denar našel tudi za nujna popravila.
