Slovenska vlada je že lani sprejela sklep, da nadaljuje priprave za izdelavo državnega prostorskega načrta za umeščanje tretje razvojne osi po optimizirani varianti F2-2, to je od Šentruperta do Velenja. Osnutek je bil javno razgrnjen lani, nanj so prejeli veliko pripomb in predlogov, spremembe pa naj bi bile na ponovno javno razgrnitev pripravljene do julija.
A odločitev vlade, da nadaljuje umeščanje trase F2-2 s priključkom na štajersko avtocesto v Šentrupertu, še vedno mnoge razburja. Predvsem Braslovčane, saj bi ta trasa »povozila« velik del prvovrstnih kmetijskih zemljišč, zato so že pred leti ustanovili tudi civilno iniciativo. Zdi pa se, da so tej trasi vse manj naklonjeni tudi v občini Šmartno ob Paki, ki bi jo omenjena trasa dobesedno razpolovila. Na drugi strani pa Celjani, zlasti gospodarstveniki, opozarjajo, da je stroka po krivici spregledala varianto F6 s priključkom na avtocesto v Arji vasi. Zato je celjska mestna občina pred dokončno odločitvijo pripravila posvet, na katerem so o eni in drugi trasi spregovorili različni strokovnjaki pa tudi župani in ljudje, ki jih bo umeščanje trase najbolj prizadelo.
»Prav je, da še enkrat slišimo argumente, zakaj je ena trasa boljša oziroma slabša od druge, in da cesto umestimo tja, kjer bo povzročila najmanj škode v prostoru in okolju, povozila najmanj kmetijskih zemljišč, kjer bo porušenih najmanj objektov, hkrati pa bo najkrajša in tudi najcenejša. Govorim seveda o trasi F6 , ki je zaradi napačnega vrednotenja po krivici izpadla iz obravnave,« je prepričan celjski župan Bojan Šrot.
Nekateri bi obnavljali, ne gradili
Da na področju prometne infrastrukture nimamo učinkovitega prostorskega razvoja, je spomnil Matej Ogrin, predavatelj geografije prometa na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in predsednik okoljevarstvene nevladne organizacije Cipra. Dejal je, da ne bi bilo treba načrtovati novih tras, pač pa se lotiti obnove obstoječih cest. Enako je prepričan tudi arhitekt Urban Jeriha, sicer član civilne iniciative Braslovče, ki je spomnil, da kar dve tretjini vsega prometa poteka med Velenjem in Celjem, zato bi bilo veliko bolj smiselno povezati ti dve gospodarski središči. Urbanist Janko Rožič pa opozarja, da bi pri varianti F2-2 izgubili 119 hektarjev izjemno kvalitetne kmetijske zemlje, pri varianti F6 pa le 13 hektarjev manj rodovitne.
Med Arjo vasjo in Velenjem je pestro že zdaj
Na drugi strani je Marko Drofenik, generalni direktor direktorata za regionalni razvoj pri ministrstvu za gospodarstvo, spomnil, da je gradnja tretje razvojne osi vsekakor nujna, saj se nam sicer lahko zgodi, da se bodo ljudje iz določenih območij začeli izseljevati, saj so nekatera, kot denimo Koroška, povsem odrezana od avtocestnega križa. Da časa ni veliko in da tudi varianta F6 ni najoptimalnejša, pa je spomnil Maks Arlič, svetovalec velenjskega župana. »Spomnim se kolon pred petimi leti, ko so med Velenjem in Arjo vasjo urejali samo bankine. Kaj bi šele bilo, če bi se na isti trasi gradila hitra cesta. Trasa F6 bi tudi povzročila prevelike težave v samem mestnem jedru, saj bi šla direktno čez Velenje, v Bevčah in Selu bi morali porušiti veliko individualnih in tudi gospodarskih objektov,« je našteval Arlič. In spomnil, da ima Velenje tudi drugega največjega izvoznika v državi, Gorenje. Na trenutke precej burno razpravo je župan Šrot sklenil z besedami: »Ceste si seveda želimo vsi. Osebno pa me jezi, da sem prej na Dunaju kot v Črnomlju, čeprav je pot pol krajša. Zato pretehtajmo še enkrat argumente za in proti in trezno razmislimo, kako naprej.«
