Najpogostejši neželeni učinek rabe kozmetičnih proizvodov je draženje kože. Takšne reakcije so začasne ter običajno hitro izzvenijo z nekaj rdečice in srbečice. »Priporočljivo je, da tudi o takem dogodku obvestite proizvajalca,« svetujejo v Sekciji proizvajalcev kozmetike, čistil in pralnih sredstev, ki deluje pri Združenju kemijske industrije na Gospodarski zbornici Slovenije. Telefonska številka za pomoč je običajno navedena na embalaži izdelka. Če reakcija ne izzveni, svetujejo posvet z osebnim zdravnikom in po potrebi obisk dermatologa.
Višji potencial za razvoj alergij so odkrili pri barvah za lase. Evropske statistike kažejo, da je zabeležena pojavnost resnih alergijskih reakcij na barve za lase približno tri na milijon. Zato morajo biti zaradi potencialne škode za zdravje barve opremljene z opozorilom in nasvetom, da pred uporabo izdelka uporabnik na manjšem delu svoje kože izvede opozorilni test. Poleg barv za lase lahko težave potencialno najverjetneje sprožijo še izdelki za barvanje in nego nohtov ter preparati za zaščito pred soncem, sporoča internetni informacijsko-komunikacijski sistem ICSMS, ki omogoča izmenjavo informacij med pristojnimi inšpekcijami v Sloveniji in v Evropski uniji.
Kateri so resni neželeni učinki?
Mednje sodijo začasna ali stalna funkcionalna nezmožnost, invalidnost, hospitalizacija pa tudi smrt. Za lažje izvajanje obveščanja o teh dogodkih je evropska komisija v sodelovanju z državami članicami in industrijo pripravila smernice za poročanje o resnih neželenih učinkih. V Sloveniji je pristojni organ za zbiranje in obravnavo Urad RS za kemikalije. Po besedah direktorja mag. Alojza Grabnerja je obveščanje obvezno za proizvajalce in prodajalce, poroča pa lahko tudi uporabnik ali zdravstveni delavec.
»K obvestilu o pojavu resnega neželenega učinka je treba predložiti čim več dokazil, na primer odpustnico, če je bil uporabnik hospitaliziran, oziroma zdravniški izvid skupaj s potrdilom o odsotnosti z dela,« je pojasnil in dodal, da je tega malo, skoraj nič.
Prijava na urad še ne povzroči umika ali prepovedi kozmetičnega izdelka ali sestavine. To bi se zgodilo šele, če bi bilo prijav veliko. Grabner se zaveda občutljivosti in subjektivnosti problematike: »Uporabnik je lahko občutljiv za določeno sestavino v proizvodu, medtem ko jo drugi uporabljajo brez težav.« Poudarja, da je lahko neželena reakcija tudi posledica kombinacije različnih dejavnikov oziroma uporabe različnih kozmetičnih izdelkov. V primeru prijave morajo raziskati vse te možnosti.
»V vseh doslej obravnavanih prijavah se je izkazalo, da so bili izdelki glede na njihovo sestavo skladni. Na osnovi prejetih podatkov in anamnez smo sklenili, da ni šlo za resni neželeni učinek,« je navedla inšpektorica Andreja Mojškrc z Zdravstvenega inšpektorata RS.
Malo dokazanih povezav
Nedvoumno dokazane povezave med kozmetičnih izdelkom in resno neželeno posledico je po Grabnerjevih besedah tudi v evropskem merilu zelo malo. Malo je tudi prijav. Večina težav se namreč reši na kraju nakupa, to je v lekarni, trgovini ali drogeriji. »Če posameznik v lekarno vrne neko kremo in farmacevtki zaupa svojo težavo, ta informacijo prenese proizvajalcu. Slednji skuša ugotoviti vzrok, včasih tudi povrne stroške nakupa. Veliko manjših zapletov tako ne pride do nas,« je povedal.
Na vprašanje, ali proizvajalci morda želijo pomesti pod preprogo morebitne prijave, v Sekciji proizvajalcev kozmetike, čistil in pralnih sredstev odkimavajo. »Proizvajalci so hvaležni za možnost, da dobijo povratno informacijo o učinkih svojih izdelkov. Nihče si ne želi uničiti dobrega imena ali ustvarjati poslovne škode. Če delajo na dolgi rok, želijo ponujati dobre, varne izdelke,« so poudarili.
Nenakup je najboljša sankcija
Najbolj tvegan je nakup kozmetike po spletu in od neznanih ponudnikov zunaj območja EU. Grabner priporoča, da izdelke kupujemo le na spletnih straneh, kjer ima ponudnik sedež v Sloveniji, ker so pod nadzorom slovenskih inšpekcijskih organov. Vsa pri nas dostopna kozmetika je predmet enake zakonodaje, konkretno uredbe o kozmetičnih izdelkih. Tudi kitajsko blago. Težava nastopi, kadar ne morejo odkriti odgovorne osebe, ki stoji za to kozmetiko. »Sistem inšpekcijskega nadzora in sistem za poročanje o resnih neželenih učinkih delujeta, vendar vsaj slednji še vedno ne s polno močjo,« priznava Grabner. »Zato je na potrošnikih, da uporabijo zdrav razum, berejo deklaracije na izdelkih, so pozorni na oznako hipoalergeno, ki označuje zmanjšan potencial za povzročitev alergijske reakcije, in da sumljivih izdelkov ne kupujejo. To je najboljša zaščita zdravja in sankcija nepreverjenim ponudnikom,« je svetoval.
