Javna vprašanja ministru za kulturo glede ljubljanske tržnice

Zavod za varstvo kulturne dediščine Ljubljana (ZVKDOE Ljubljana) je 8. decembra 2015 glede prenove ljubljanske tržnice izdal kulturnovarstvene pogoje na podlagi obsežnih arheoloških raziskav, izvedenih že pred letom in v letu 2010. Ministrstvo je pritožbi ugodilo in zahtevalo dodatne arheološke raziskave. Na zahtevo MOL je Mestni muzej (MGML) izdelal načrt izkopavanj, ki zajema vse področje, tudi že izkopano območje. Izkopavanja naj bi se vršila skoraj leto dni s 65 delavci in osmimi arheologi, so zapisala sredstva javnega obveščanja. Gre torej za izkop gradbene jame kot na Kongresnem trgu in ne za dodatne arheološke raziskave.

Podpisana sva javnost opozorila na možnost raziskav z nedestruktivnimi metodami, ki so danes z razvojem tehnologije popolnoma enakovredne izkopavanjem. Ta tehnologija izpopolnjenega skeniranja na površini, ki jo MGML dobro pozna, je veliko cenejša od klasičnega izkopavanja in mnogo hitrejša. Na podlagi najinega zapisa je 13. februarja 2017 civilna iniciativa Tržnice ne damo na gospoda ministra naslovila poziv, naj ne dovoli uničenja arheoloških izkopanin pod tržnico, in odobri, če je treba, samo dopolnilne nedestruktivne arheološke raziskave. Hkrati opozarja, da tudi Mestni muzej zagotavlja, da je področje tržnice že do zdaj najbolj raziskano arheološko območje v Ljubljani.

Prejela sva odgovor gospoda ministra civilni iniciativi Tržnice ne damo z dne 15. februarja 2017, v katerem je zapisal, da zavrača zahtevo za izvedbo določene oblike arheoloških raziskav, ki jih je iniciativa predlagala »na podlagi mnenj dveh arhitektov, ki želita pri ljubljanski tržnici uveljaviti svoj projekt prezentacij«. Gospod minister je še zapisal, da so »različni projekti teh arhitektov v Sloveniji znani. Večinoma je šlo za predloge, kako bi prezentirali arheološke ostaline na najdiščih po destruktivnih raziskavah prav z njunimi projekti, idejami, materiali.«

Od gospoda ministra zahtevava dopolnilo, da je destruktivne raziskave, ki so uničile ostanke koliščarske naselbine na Špici in ostaline od prazgodovine, železne dobe, rimske Emone in srednjega veka na Kongresnem trgu, izvedel Mestni muzej po navodilih in v tesnem sodelovanju ministrstva za kulturo in MOL.

Nadalje sporočava, da nikakor ne želiva »uveljaviti svojega projekta prezentacij«. Želiva predvsem prezentacijo vzhodnega obzidja srednjeveške Ljubljane, ki vključuje tudi žičnico na Grad, in da se Ljubljana vpiše v imenik European Walled Towns kot izjemna kulturnoturistična destinacija.

Delo opravljava izključno v namen zaščite arheološke dediščine v skladu s konvencijami ICOMOS, ICOM in Unesca, ki jih je ratificirala Republika Slovenija, in slovenske zakonodaje o zaščiti kulturne dediščine in situ. Najin predlog zaščite in predstavitve vzhodnega obzidja srednjeveške Ljubljane od Vodnega stolpa, dvojnega obzidja ob Mahrovi hiši, barbakana, obzidja in jarka ob Krekovem trgu do Gradu upošteva le ideje, materiale in način izvedbe, ki jih je uporabljal tudi mojster Plečnik v svojih prezentacijah rimske in srednjeveške dediščine.

Zavračava tudi trditev gospoda ministra, da »slovenska arheološka stroka lahko suvereno presoja, katere raziskave so za posamezna najdišča glede na njihovo mikrolokacijo, sestavo tal in zgodovino posameznega prostora nujna«. Slovenska arheološka stroka ni suverena, podvržena je pritiskom plačnika in politike. To je razvidno tudi iz odgovora (januar 2017), ki sta ga na pisno zahtevo gospoda župana zapisala predstojnik urbanističnega oddelka MOL, arhitekt Gajšek in gospod Peršin, direktor Mestnega muzeja, v katerem dokončno zavračata spremembo OPN, ureditev arheološkega parka in povezavo z Botaničnim vrtom na Špici.

V pismu ustanovi European Walled Towns dne 11. novembra 2016 je gospod minister zapisal , da »strokovnjaki arheologije načrtujejo obsežno raziskavo nekdanjega frančiškanskega samostana. Odločitev obsežnosti prezentacije in možnost gradnje garaže bo sledila tem raziskavam.«

Kako je torej mogoče, da MOL nadaljuje detajlno projektiranje garaže pod tržnico, kot smo videli v prispevku Pop TV, čeprav arheologi še niso opravili »obsežnih raziskav«, in odločitev o »obsežnosti prezentacije in možnost gradnje garaže, ki bo sledila tem raziskavam«, še ni mogoča. Ali gre za skrivni dogovor med MOL in ministrstvom za kulturo, o katerem javnost ni informirana?

Peter Kerševan, u.d.i.a.