Na Mestni občini Ljubljana niso pretirano razburjeni zaradi poteze stečajne upraviteljice Grepa, da odstopi od pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, čeprav to pomeni, da bo občina morala iz lastnega proračuna plačati dokončanje javnega dela v Stožicah. Na občini so odstop od pogodbe, če strnemo, pokomentirali kot zakonito pravico Grepove stečajne upraviteljice Lucije Klampfer.
Ljubljanski župan Zoran Janković je na minuli tiskovni konferenci zagotovil, da kdor koli bo kupil nedokončano nakupovalno središče v Stožicah tudi brez veljavne pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, projekta ne bo mogel dokončati brez sodelovanja z občino. »Da zasebnik dobi uporabno dovoljenje (za nakupovalni center, op. p.), mora narediti betonsko ploščo na južnem delu kompleksa in nanj nasuti rjavi nadomestek zemlje,« je poudaril Janković. Ko bo ta »streha« dokončana, bo občina na njej lahko uredila park in ogrevalno nogometno igrišče, kar bi sicer po pogodbi z občino moral storiti že Grep, a mu je zmanjkalo denarja. Tudi če bo novi lastnik projekt želel spreminjati, bo prav tako obsojen na dogovore z občino, je še dodal Janković.
Janković čaka na rezultat dražbe
Ali bo nakupovalno središče v Stožicah v nekaj mesecih dobilo novega lastnika, bo bolj jasno po prvi javni dražbi nepremičnin. Če ne bo pritožb na predlog Klampferjeve, bo izklicna cena za Grepovo last v Stožicah znašala 20,9 milijona evrov, dražba pa naj bi bila po predlogu poteka stečajnega postopka predvidoma aprila letos.
»Kdo bo kupec, ne vem. Sem pa trdno prepričan, da bo nekdo kupil,« je bil Janković optimističen. »Če bo kupec Izet Rastoder, bo zase naredil izjemno dober posel,« je še dodal župan. Kdaj bi bil kompleks v Stožicah lahko dokončan, Janković ni želel napovedovati. »Počakajmo na javno dražbo, po njej bo vse jasno,« je dejal župan, ki je prepričan, da novi lastnik ne bo odlašal z dokončanjem nakupovalnega središča.
Nedokončanih del za 6 milijonov evrov
Ljubljanska občina je v stečaju Grepa prijavila več terjatev v skupni vrednosti 40,9 milijona evrov, vendar jih Klampferjeva večino prereka. Priznala pa je terjatev v višini 6,08 milijona evrov, ki predstavlja Grepovo nedokončano delo na javnem delu Stožic. Grep namreč ni dokončal opreme v športni dvorani, 400 parkirnih prostorov, nekaterih del ni izvedel na servisni cesti, stopniščih in hodnikih trgovskega centra, ni uredil parka okoli športnih objektov in občini ni izročil nekatere dokumentacije.
Med terjatvami je Ljubljana prijavila tudi pogodbeno kazen v višini 25 milijonov evrov zaradi nepravočasno dokončanega projekta. Po Jankovićevih besedah je to ključen zahtevek občine. A Klampferjeva tej terjatvi oporeka, češ da je zastarala. Toda na občini pravijo, da terjatev ni zastarala in da stečajna upraviteljica pri tem ni upoštevala vseh pomembnih dejstev. Kdo ima prav, bo presodilo sodišče.
Ves čas upali na vstop rešitelja Stožic
Toda ker v stečajnem postopku Grepa že izločitvena upnika Družba za upravljanje terjatev bank in družba Rastoder najverjetneje ne bosta poplačana v celoti, ker je edino premoženje (nedokončan nakupovalni center) vredno bistveno manj od njunih terjatev, si navadni upniki, med katerimi je tudi Mestna občina Ljubljana, ne morejo obetati plačila svojih terjatev.
Zanimalo nas je, ali na občini obžalujejo, da dolgov od Grepa niso poskušali izterjati, še preden je družba pristala v stečajnem postopku. »Glede na finančno stanje družbe Grep v obdobju pred začetkom stečaja menimo, da med tem, ali bi občina znesek pogodbene kazni terjala že prej ali pa sedaj v stečajnem postopku, ni nobene razlike in rezultat ne bi bil bistveno drugačen,« so odgovorili na občini. Dodali so še, da je ves čas, ko Grep še ni bil v stečaju, obstajala »možnost, da se najde investitor, ki bi prevzel in poplačal odprte terjatve«. Na občini so še pojasnili, da se jim zaradi možnosti vstopa potencialnega novega investitorja, ki bi projekt lahko dokončal, ni zdelo smiselno niti racionalno razdirati javno-zasebnega partnerstva.
