Območju Slovenije in Balkanskega polotoka grozi 2700 novih hidroelektrarn na prosto tekočih rekah in rečnih odsekih. Samo v Sloveniji želi oblast postaviti več deset večjih in manjših hidroelektrarn, čeprav državi električne energije ne manjka, je na okrogli mizi o energetiki in turizmu na rekah opozoril vodja projekta Balkan Rivers Tour Rok Rozman. Hidroelektrarne uporabljajo obnovljiv vir energije, a za okolje še zdaleč niso neškodljive.
Beton ali narava
Jez, potreben za napajanje hidroelektrarne, reko popolnoma onemogoči. Pregrada prekine prenašanje hranil in mineralov po reki in ustavi ribje selitve. Načrtovane hidroelektrarne na Muri recimo bi v zgornjem toku uničile 17 vrst rib in v spodnjem toku 18, ker bi izgubile svoj naravni habitat, je v Dnevniku opozorila predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije in vodja kampanje Rešimo Muro pri mednarodni okoljevarstveni organizaciji WWF Andreja Slameršek. »V svetu so znani primeri, ko so zaradi zajezitev in pomanjkanja hranil začeli odmirati gozdovi in druga območja ob rekah, velika tudi za polovico Slovenije,« je povedal Rozman.
»Energetske objekte gradimo zaradi odjemalcev energije. Če bomo porabljali manj, bo treba tudi manj graditi,« rešitev problema vidi vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za energijo na infrastrukturnem ministrstvu Jože Dimnik. Z zmanjševanjem porabe bi se obenem rešili morebitnih bruseljskih tožb in denarnih kazni, ki nam grozijo, če do leta 2020 najmanj 25 odstotkov energije ne zagotovimo iz obnovljivih virov. Po zadnjih podatkih republiškega statističnega urada je Slovenija leta 2015 iz obnovljivih virov zagotavljala slabih 22 odstotkov energije.
Novejši gospodinjski aparati – dve elektrarni manj
Cilja v resnici ni težko doseči, je izračunal Stojan Habjanič iz društva Moja Mura. »Če bi šestina slovenskih gospodinjstev zamenjala svoje gospodinjske aparate za učinkovitejše in tako zmanjšala porabo elektrike v gospodinjstvu za 25 odstotkov, bi lahko odpadli dve predvideni hidroelektrarni na Muri ali ena na spodnji Savi.«
Delovna mesta v hidroelektrarnah bi nadomestila tista v turizmu. »Bolj ko je reka neokrnjena, bolj jo imamo ribiči radi, saj so tudi ribe v njej bolj zdrave. Mnogi tuji ribiči prihajajo k nam, ker pravijo, da je Slovenija evropska Nova Zelandija. Tudi tam namreč zelo radi v rekah lovijo velike potočne postrvi,« je povedal sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličič.
Odločila bo javnost
Neokrnjena narava je tudi bistvo kajakaškega turizma in je razlog, da športna oblačila za kajakaše podjetje Sandiline izdeluje v Sloveniji. »Kakovost turizma po vsem Balkanu, na katerem ustvarimo 15 odstotkov našega prometa, raste. A če se bo trend obrnil, bomo morali delovna mesta zapirati,« pravi predstavnica podjetja Femke Koster.
»Javnost je zelo močna in lahko ustavi gradnjo katerega koli objekta,« je ocenil Dimnik. In dodal: »Če bo dovolj velika kritična masa za gradnjo hidroelektrarn na Muri, jih bomo gradili. Če bo kritična masa proti energetskemu izkoriščanju reke, tega ne bo. Energetika ima premajhne vzvode, da bi na silo vstopila v prostor in gradila, kjer ne gre.«
