Do podpisa pogodbe je zaradi zapletov z izbiro izvajalca in nekaterih drugih zadev prišlo s polletno zamudo, če upoštevamo zadnji popravek časovnega načrta, sicer je zamuda še dosti večja. »Vsekakor, saj bi morali po prvotnih načrtih brežiško elektrarno dokončati že letos, sedaj pa so rok za dokončanje elektrarne pomaknili v leto 2017,« dogajanje komentira predsednik posavskega odbora za gradnjo verige spodnjesavskih elektrarn Niko Galeša.
Vlada odobrila del sredstev, na vrsti so svetniki
Podpis pogodbe za gradnjo največjega akumulacijskega bazena na spodnji Savi, po velikosti bo primerljiv z Blejskim jezerom, je spremljala tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Gradnjo akumulacij predhodnih treh elektrarn v verigi, Boštanj, Blanca in Krško, je oviralo nerešeno zagotavljanje denarja, čemur se, kot kaže, ne bo mogoče izogniti niti v primeru Brežic.
Ministrica Majcnova je povedala, da je vlada za izgradnjo bazena za leto 2016 iz proračuna in okoljskega sklada odobrila 31, za leto 2017 pa 33 milijonov evrov, vendar državni zbor teh zneskov še ni potrdil.
Galeša ob tej informaciji ni skrival razočaranja. »Ker je bilo med zadnjimi pogovori na okoljskem ministrstvu povedano, da za gradnjo bazena prihodnje leto potrebujemo 59 milijonov evrov, smo danes pri omembi samo 31 milijonov neprijetno presenečeni. To pomeni nov enoletni zamik pri gradnji. Turbine bodo zaradi tega na suhem, škoda zaradi izpada prihodka pa bo na letni ravni znašala 7,2 milijona evrov,« je nejevoljen Galeša. Po njegovem so za takšno stanje krivi uradniki na posameznih ministrstvih.
Denarja za protipoplavno zaščito vasi še ni
Zaskrbljeni so tudi prebivalci Krške vasi in Velikih Malenc. V sklopu gradnje brežiškega akumulacijskega bazena je predvidena tudi izgradnja protipoplavne zaščite za ti dve vasi. Omenjenih 64 milijonov do tja ne seže, saj je ta vsota namenjena zgolj za gradnjo bazena. Vrednost celotne infrastrukture Hidroelektrarne Brežice z DDV (brez izgradnje dodatno načrtovane steze za kajak in kanu) namreč znaša 157 milijonov, tolikšnega zneska pa na ministrstvu še nimajo zagotovljenega.
»O tem, kdaj bo na vrsti izgradnja teh protipoplavnih sistemov, na občini nismo seznanjeni. Danes smo sploh prvič slišali prve informacije o tem, koliko denarja je sploh odobrenega. Če za protipoplavno varnost ne bo poskrbljeno, na občini ne bomo dali soglasja k uporabnemu dovoljenju,« pravi župan brežiške občine Ivan Molan.
Majcnova je v nadaljevanju povedala, da se na ministrstvu ukvarjajo tudi s tem delom obveze. Program izdelave protipoplavne varnosti naj bi bil zaključen čez dva meseca, ko ga bodo tudi javno predstavili. O finančnih zagotovilih za pridobitev vseh 157 milijonov evrov ni bilo govora. Janez Škrabec je dejal, da bodo v sili del manjkajočega denarja premostitveno lahko zagotovili sami, in obljubil, da bodo bazen zagotovo napolnili pred iztekom prihodnjega leta, kar po besedah direktorja Hidroelektrarn na spodnji Savi Bogdana Barbiča z vidika preizkušanja turbin vendarle ne bo prepozno.
